Oštrogled: kandidati zavajajoče o zdravstvu in gospodarstvu
Razkrinkavanje.si
—
Novinarji in novinarke projekta Razkrinkavanje.si so 9. marca med predvolilnim soočenjem na TV Slovenija četrtič pred državnozborskimi volitvami v živo preverjali verodostojnost trditev kandidatov. Hitre ocene trditev smo v ponedeljek objavili na družbenih omrežjih, danes pa objavljamo nekoliko daljšo analizo.
V petem predvolilnem soočenju na TV Slovenija so kandidati iz petih neparlamentarnih strank odgovarjali na vprašanja o zdravstvu in gospodarstvu. Foto: RTV 365 – posnetek zaslona
Zmago Jelinčič Plemeniti, SNS
»Kaj pa tale 8. marec, ki se gre neke bedarije. Zelo pomembna stvar je, da se je tukaj odprl prostor za tako imenovano solidarnost, da bodo ženske iz tistih držav, kjer abortus ni dovoljen, lahko prihajale v Slovenijo.«
Jelinčič je trditev podal kot del odgovora na voditeljičino vprašanje, ali naj Slovenija dostop do splava ohranja, širi ali omejuje.
Evropska komisija je 26. februarja odločila o državljanski pobudi za varen in dostopen splav Moj glas, moja odločitev (angl. My Voice, My Choice), ki jo je ob več kot milijonu podpisov podpore predložila slovenska nevladna organizacija Inštitut 8. marec. Komisija je državam članicam EU, ki tega področja še nimajo urejenega, omogočila, da prostovoljno in v skladu z nacionalno zakonodajo uredijo dostop do zakonitega, varnega in cenovno dostopnega splava.
Za sredstva bodo države članice lahko zaprosile prek že obstoječega evropskega socialnega sklada. Ob tem bodo svoje predloge morale poslati v odobritev evropski komisiji, ki bo preverila njihovo skladnost; to pomeni, da bo moral biti predlagani ukrep dostopen ženskam ne glede na njihovo državljanstvo ali kraj prebivališča in ne bo smel biti namenjen zgolj ženskam iz nekaterih držav članic.
Inštitut 8. marec je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da se bodo sredstva iz evropskega socialnega sklada lahko uporabljala tudi za financiranje varnega splava žensk iz držav z restriktivno zakonodajo, ki se bodo odločile splav opraviti v drugi državi članici z vzpostavljenim programom, financiranim z evropskimi sredstvi.
Po podatkih nacionalnega inštituta za javno zdravje so v Sloveniji tuje državljanke, ki niso vključene v slovensko zdravstveno zavarovanje, med letoma 2019 in 2024 opravile od šest do deset odstotkov vseh splavov na leto, in sicer kot samoplačnice. Že leta 2022, torej pred pobudo Moj glas, moja odločitev, je denimo splav v Sloveniji opravila državljanka Poljske, kjer je zakon o splavu eden izmed bolj omejujočih v Evropi.
Jelinčičevo trditev označujemo za sivo cono, saj drži le delno. Ne drži, da je državljanska pobuda Moj glas, moja odločitev omogočila tujkam opravljanje splava v Sloveniji, drži pa, da bo lahko varen splav v drugi državi članici spričo uspeha te pobude po novem financirala EU, a le pod pogojem, da bo država vzpostavila za to primeren program, ki ga bo potrdila evropska komisija.
Jelinčič Plemeniti se je na naša vprašanja odzval, vendar ni odgovoril vsebinsko.
Vlado Dimovski, Zeleni Slovenije in Stranka generacij
»Če bi vzeli samo delež izdatkov v BDP, lahko mi [Slovenija] samo še za dve odstotni točki povečamo te izdatke za zdravstvo, če se primerjamo z Evropo.«
Dimovski je trditev podal v odgovoru na voditeljičino vprašanje, ali bi morali količino denarja – izdatkov zavoda za zdravstveno zavarovanje – povečati, da bi k opravljanju poklica pritegnili več zdravnikov in medicinskih sester.
Po zadnjih dostopnih podatkih Eurostata so leta 2023 izdatki za zdravstvo v Sloveniji dosegali 9,3 odstotka BDP, države članice EU pa so za ta namen tedaj v povprečju namenile 10 odstotkov BDP. Razlika je znašala 0,7 odstotka.
Trditev je neutemeljena.
Dimovskega smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
Zmago Jelinčič Plemeniti, SNS
»Država je pa požrešna. Slovenska država je [pri plačah požrešna] bolj kot vse ostale države v Evropi.«
Jelinčič Plemeniti je trditev podal v odgovoru na voditeljičino vprašanje, kako zvišati kupno moč.
Po zadnjih relevantnih podatkih Eurostata je Slovenija z 41,7-odstotno obremenitvijo plač med članicami Evropske unije na četrtem mestu.
Po tej statistiki, ki upošteva obdavčitev plač samskih oseb brez otrok, ki zaslužijo 67 odstotkov povprečne plače, so na prvih treh mestih Belgija, Nemčija in Avstrija.
Trditev ne drži.
Jelinčič Plemeniti se je na naša vprašanja odzval, vendar ni odgovoril vsebinsko.
Sabina Senčar, Resni.ca
»CO2 [naj bi bil] največji škodljivec, pa vemo, da ni.«
Sabina Senčar je trditev podala kot odgovor na vprašanje voditeljice, ali bi, kar zadeva energetsko oskrbo države, dala prednost fosilnim gorivom ali obnovljivim virom energije.
Podnebne spremembe so večinoma posledica povečanega učinka tople grede, ki nastane zaradi kopičenja toplogrednih plinov v ozračju. Ogljikov dioksid v EU zaseda največji delež med toplogrednimi plini. Leta 2021 je predstavljal skoraj 80 odstotkov prostornine vseh izpustov v EU, leto kasneje pa že 80,6 odstotka.
Drugi toplogredni plini so sicer v ozračju prisotni v manjših količinah, imajo pa lahko večji vpliv na segrevanje ozračja. Med najbolj škodljivimi je metan, ki zadrži mnogo več toplote kot ogljikov dioksid, vendar je njegova obstojnost v ozračju krajša.
Trditev je manipulativna.
Sabino Senčar smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
Vlado Dimovski, Zeleni Slovenije
»Mi smo na področju določenih segmentov, spomnim se za področje svinjskega mesa, manj kot 20 odstotkov samooskrbni.«
Dimovski je s trditvijo komentiral strateško pomembne tematike, med katerimi je izpostavil zaposlovanje, migracije in tudi samooskrbo.
Po podatkih iz poročila, ki sta ga izdala ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter agencija za okolje (Arso), je bila v Sloveniji med letoma 2017 in 2023 povprečna stopnja samooskrbe s prašičjim mesom 39-odstotna.
Po zadnjih dostopnih podatkih, ki jih zbira Arso, pa je v Sloveniji leta 2024 stopnja samooskrbe s prašičjim mesom znašala 35 odstotkov.
Trditev ne drži.
Dimovskega smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
