Ni še vsemogočnega zdravila za raka dojke

Avtorica: Maja Čakarić

 

TRDITEV

Znanstveniki v Amsterdamu so uničili raka dojke brez kemoterapije v 11 dneh!


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

Megasvet


 
Na onkološkem inštitutu v Ljubljani raziskavo, predstavljeno leta 2016 v Amsterdamu, poznajo, vendar nanje že takrat ni naredila posebnega vtisa. Zaradi nje se niso spremenila ne njihova ne mednarodna priporočila za zdravljenje raka dojke. Foto: Unsplash

Na onkološkem inštitutu v Ljubljani raziskavo, predstavljeno leta 2016 v Amsterdamu, poznajo, vendar nanje že takrat ni naredila posebnega vtisa. Zaradi nje se niso spremenila ne njihova ne mednarodna priporočila za zdravljenje raka dojke. Foto: Unsplash

Veliko slovenskih uporabnikov facebooka je zadnje dni delilo članek s spletnega portala Megasvet, katerega naslov sporoča, da so znanstveniki v Amsterdamu uničili raka dojke v 11 dneh, brez kemoterapije.

Članek je bil sicer na portalu Megasvet objavljen takoj po novem letu.

Ker v prispevku ni naveden vir informacij o tem domnevno prelomnem dosežku, bralec o podrobnostih raziskave ne izve ničesar. Prav tako ne izve, da gre za raziskavo, ki je luč sveta zagledala že pred dobrimi tremi leti.

Profesor kirurške onkologije z univerze v Manchestru Nigel Bundred je februarja leta 2016 na konferenci v Amsterdamu predstavil rezultate tako imenovane raziskave EPHOS-B. V njej so merili zgolj to, kako učinkovita je dvanajstdnevna terapija s kombinacijo dveh zdravil pri ženskah s HER2 pozitivnim rakom. HER2 je receptor, ki je čezmerno izražen pri približno petini bolnic z rakom dojke.

Bolnice so bile po 12 dneh operirane, nato pa so prejele standardno sistemsko zdravljenje s kemoterapijo in anti-HER2 zdravilom trastuzumab (v prodaji kot herceptin).
Soavtorica študije prof. Judith Bliss je ob predstavitvi rezultatov potrdila dobre učinke zdravil lapatinib (v Sloveniji tyverb) in trastuzumab v predoperativnem obdobju. Je pa poudarila, da je treba takšne rezultate še potrditi z več kliničnimi študijami ﹘ prav zaradi vznemirljivih izsledkov, ki kažejo, kako hitro tumor v dojki v tem primeru regredira oziroma izgineva.

Za zdaj je na voljo le izvleček s konference, znanstvenega članka še ni.

Na onkološkem inštitutu v Ljubljani raziskavo poznajo, vendar nanje že takrat ni naredila posebnega vtisa. Zaradi nje se niso spremenila ne njihova ne mednarodna priporočila za zdravljenje, je pojasnila dr. med. Simona Borštnar iz sektorja za internistično onkologijo.

Dodala je, da je raziskava EPHOS-B pravzaprav ponovila preizkušanje podobnega koncepta v precej bolj pomembni in večji raziskavi NeoAltto. Še pomembnejša pa je po mnenju Borštnarjeve raziskava NeoSphere, v kateri so preučili kombinacijo trastuzumaba s še enim anti-HER2 zdravilom, pertuzumabom. Kombinacija kemoterapije in obeh anti-HER zdravil je postala tudi eno izmed priporočil pri bolnicah s HER2 pozitivnim rakom, ki jih predoperativno zdravijo.

Zato ne drži, kakor navaja članek, da zaradi zdravljenja s specifičnimi zdravili pozneje nista potrebni ne kemoterapija ne operacija. Kot pravi Borštnarjeva, še ni dokazov, da je operacijo mogoče varno opustiti, če v predoperativnem zdravljenju dosežejo regres tumorja. »Ne vemo namreč, ali ni v dojki ostal kakšen mikroskopsko viden ostanek,« pojasnjuje.

Trditev, da je v Amsterdamu znanstvenikom uspel takšen izjemen dosežek, v 11 dneh uničiti raka brez kemoterapije, torej ne drži. Tam je britanski profesor predstavil le obetavne izsledke študije, ki pa za zdaj ni imela takšnih posledic, da bi pomembneje vplivala na zdravljenje obolelih žensk.

Borštnarjeva meni, da sta naslov in članek »žal primer polresnice in napačnih zaključkov, ki vnašajo zmedo med ljudi«. Poleg tega je napisan v slabi slovenščini in z nekaterimi izrazi, ki jih v slovenščini ne uporabljamo (prsni rak, tanjšanje tumorja ipd).

Članek prav tako ne navaja znanstvenih virov ali komentarjev strokovnjakov s področja zdravljenja rakavih obolenj.

Razkrinkavanje.si je o novejših ugotovitvah raziskave poskušalo poizvedeti neposredno pri prof. Bundredu, vendar se na vprašanja, ki smo mu jih poslali po elektronski pošti, ni odzval.

Nam je pa predstavnik portala Megasvet Miha Miholič pojasnil, da so se pri pisanju sklicevali na članke, objavljene na spletnih straneh telegraph.co.uk, theheartysoul.com in thesun.co.uk. (Vsi članki so iz leta 2016).  

Dodatnim, novejšim raziskavam prof. Bundreda se niso posvečali. Miholič pravi, da njihovo delo ne temelji na raziskavah, ampak le na predstavitvi novic, novosti in informacij z vsega sveta. »Če ima kdo dodatna vprašanja, smo vedno na voljo in bomo z veseljem pomagali.«

Dodal je še, da na strani Megasvet obožujejo smeh in norčije, seveda pa tudi resnost. Vsekakor pa si vedno prizadevajo, da bi bila novica čim bolj verodostojna: »Morda se kdaj zgodi, da ni 100-odstotno potrjena, in ponavadi takšnih novic niti ne objavljamo.«

To so želeli predstaviti ženskam, bolnicam, ker se jim je zdelo pomembno, da imajo več upanja na ozdravitev raka.

Ker portal torej objavlja predvsem novice, smo preverili še, zakaj ni vpisan v razvid medijev pri ministrstvu za kulturo, čeprav opravlja medijsko dejavnost, kar sami navajajo na svojem facebook profilu. »Delamo na tem, da se bomo v čim krajšem času vpisali v medije, saj želimo zgraditi čim boljšo in uspešno ter v bistvu tudi ugledno spletno stran,« je pojasnil Miholič.


Razkrinkavanje_Neutemeljeno.png

Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z zadostnim številom podatkov, informacij ali dejstev oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.


Razkrinkavanje_KlikVaba.png

Klik vaba
Objava, katere naslov nima prave podlage v besedilu, na katero se nanaša. Njen namen je pritegniti pozornost bralcev s senzacionalnim naslovom, ki obljublja vsebino, ki je v članku dejansko ni. Klik vabe so namenjene pridobivanju klikov, ki za izdajatelja pomenijo vir oglaševalskih prihodkov.

Vsi tipi razkrinkanih informacij