S folno kislino bo obogatena moka v Združenem kraljestvu
Avtorica: Eva Gračanin
TRDITEV
»Do konca 2026 bo vsa bela moka vsebovala folno kislino: Rešitev za zdravje ali nova prehranska dilema?«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po ugotovitvah raziskave iz leta 2021 je dnevni vnos 400 mikrogramov folata, ki ga priporoča svetovna zdravstvena organizacija, zaužilo približno 12 odstotkov Slovencev. Fotografija je simbolična. Foto: Tamino Petelinšek/STA
Portal Bodi eko je 30. oktobra objavil članek z naslovom »Do konca 2026 bo vsa bela moka vsebovala folno kislino: Rešitev za zdravje ali nova prehranska dilema?« V članku so sicer pojasnili, da bodo prehranske predpise spremenili v Združenem kraljestvu, kar iz naslova ni razvidno. Portal je članek poobjavil tudi na facebooku.
Sklicevali so se na aktualno različico uredbe tamkajšnje vlade o kruhu in moki iz leta 2024, ki določa, da bodo morali proizvajalci v večjih mlinarskih obratih v pšenično moko dodajati približno 250 mikrogramov folne kisline na 100 gramov moke. To določilo bo postalo obvezno 13. decembra 2026.
Po starejši različici uredbe so morali proizvajalci v moko dodajati kalcijev karbonat, železo, niacin in tiamin. Britanska vlada je spremembe uredbe pojasnila v sporočilu za javnost z dne 14. novembra lani. Kot so utemeljili, je dodatek folne kisline v moki namenjen zmanjševanju možnosti za resne okvare možganov in hrbtenjače pri novorojenčkih.
Folat oziroma vitamin B9 je v preglednem članku, avgusta letos objavljenem v znanstveni reviji International Journal of Molecular Sciences, opisan kot vitamin, ki pomaga pri nastajanju in popravljanju DNK ter uravnavanju presnovnih procesov, pomembnih za rast in delitev celic.
Avtorji so pojasnili, da se izraza folat in folna kislina sicer pogosto uporabljata kot sopomenki, vendar se razlikujeta, saj je folat naravna oblika vitamina B9 v hrani, folna kislina pa je njegova sintetična, stabilnejša in v dopolnilih pogosteje uporabljena oblika.
Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da priporočen dnevni vnos folata za odraslega človeka znaša 0,2 miligrama. Dobri naravni viri folata, z uživanjem katerih lahko dosežemo tolikšen vnos, so nekatere vrste temnolistnate zelenjave, pomaranče, stročnice, kruh in izdelki iz polnozrnate moke, meso, jetra ter mleko in mlečni izdelki.
Nacionalna raziskava o prehranskih navadah Slovencev, starih od 10 do 74 let, opravljena leta 2021, je pokazala, da je dodajanje folne kisline pomembno predvsem za ženske, ki načrtujejo nosečnost. Na NIJZ so pojasnili še, da se je po obvezni obogatitvi živil s folno kislino v številnih državah zmanjšala pogostost okvar nevralne cevi za 20 do 60 odstotkov.
Na portalu Bodi eko so poročali tudi, da se pri obogatitvi živil uporablja sintetična folna kislina, ki jo od 10 do 15 odstotkov Evropejcev zaradi genetskih razlik slabo pretvori v aktivno obliko, kar lahko vpliva na imunski sistem in možgane.
Na NIJZ so pojasnili, da je evropska agencija za varnost hrane pri referenčnih vrednostih za vnos folata upoštevala genetske razlike, vendar posebnih vrednosti za posamezne genotipe, torej skupke genov organizma, ni določila. »Ljudje z zmanjšano sposobnostjo pretvorbe bi lahko imeli koristi od folata v aktivni obliki, a na populacijski ravni priporočila ostajajo enaka za vse.«
Opozorili so, da dolgotrajno uživanje prevelikih količin folata ob pomanjkanju vitamina B12 lahko poškoduje živčevje in vodi v resnejše nevrološke težave. Zaradi nepopolnega poznavanja vseh morebitnih škodljivih učinkov je zato potreben uravnotežen pristop k bogatitvi živil s folatom.
Preseganje dovoljenega vnosa folne kisline z obogatenimi živili je malo verjetno, a ob hkratnem uživanju prehranskih dopolnil ni povsem izključeno.
Uredništvo portala Bodi eko je Oštru odgovorilo, vendar nismo dobili soglasja za objavo odgovora.
SKLEP
Portal Bodi eko je 30. oktobra objavil članek z naslovom »Do konca 2026 bo vsa bela moka vsebovala folno kislino: Rešitev za zdravje ali nova prehranska dilema?« Iz naslova in konteksta objave je mogoče sklepati, da bo ta sprememba veljala v Sloveniji.
V članku so sicer pojasnili, da se sprememba nanaša na Združeno kraljestvo. Sklicevali so se na novo določilo britanske uredbe o kruhu in moki iz leta 2024, ki določa, da bodo morali proizvajalci v pšenično moko dodajati folno kislino z namenom zmanjševanja napak nevralne cevi pri novorojenčkih, kar bo postalo obvezno 13. decembra 2026.
Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje so pojasnili, da priporočen dnevni vnos folata za odraslega človeka znaša 0,2 mikrograma. To je dosegljivo z uživanjem pestre in uravnotežene prehrane. Po ugotovitvah nacionalne raziskave o prehranskih navadah iz leta 2021 je dopolnilno uživanje folne kisline pomembno predvsem za ženske, ki načrtujejo nosečnost.
Ker naslov ne odraža vsebine članka, v katerem je avtorica sicer pojasnila, da bo sprememba bogatenja moke s folno kislino veljala v Združenem kraljestvu, ga po metodologiji Razkrinkavanja.si označujemo za klik vabo.
Klik vaba
Objava, katere naslov nima prave podlage v besedilu, na katero se nanaša. Njen namen je pritegniti pozornost bralcev s senzacionalnim naslovom, ki obljublja vsebino, ki je v članku dejansko ni. Klik vabe so namenjene pridobivanju klikov, ki za izdajatelja pomenijo vir oglaševalskih prihodkov.
