Spletne teorije o spolu Brigitte Macron neutemeljene
Avtor: Aljaž Primožič
TRDITEV
»Ves svet zdaj ve, da je ꞌBrigitte [Macron]ꞌ moški, in prepozno je, da bi prikrivali resnico.«
OCENI
IZVIRNA OBJAVA
Po ugotovitvah letos objavljenega poročila zavoda TransAkcija je transspolne osebe 20 slovenskih medijskih portalov lani obravnavalo v 80 odstotkih člankov o skupnosti LGBTIQ+. V člankih so se pogosto zanašali na uporabo jezika, s katerim so širili eksotizacijo transspolnih, strah in senzacionalizem. Foto: Xinhua/STA
Uporabnik facebooka z več kot dva tisoč sledilci je 26. novembra na tem družbenem omrežju delil slovenski prevod objave, v kateri je avtor med drugim trdil, da se za identiteto žene francoskega predsednika Emmanuela Macrona skriva oseba z imenom Jean-Michel de Rothschild, češ da tako »ves svet zdaj ve, da je ꞌBrigitte [Macron]ꞌ moški«.
Uporabnik se je pri tem skliceval na rusko spletno mesto, katerega ime v prevodu pomeni zarota elit, svoji objavi pa je dodal povezavo do objave kanadskega novinarja Benjamina Fulforda.
Fulford je v objavi na svojem blogu opisoval domnevno tajno vojno med »belimi klobuki« in svetovno »hazarsko mafijo«. Trdil je, da naj bi skupini načrtovali aretacije pomembnih politikov in prevzem nadzora nad svetovnim dogajanjem. Fulford se na blogu med drugim predstavlja kot nekdanji vodja azijsko-pacifiškega uredništva revije Forbes, njegove objave pa se večinoma nanašajo na poročanje o »tajni vojni za nadzor nad planetom Zemlja«.
Kot je 27. oktobra poročal francoski medij France24, ki je tako kot Oštro verificiran podpisnik kodeksa mednarodne mreže za preverjanje dejstev (IFCN), teorije o spolu aktualne francoske prve dame po spletu krožijo že od leta 2021. Trditev, da je Brigitte Macron moški, sta razširjali samooklicana jasnovidka Amandine Roy in blogerka Natacha Rey, ki naj bi sporno trditev po poročanju medijev po svetu tudi prvi javno objavili.
Zaradi serije posnetkov, ki jih je na youtubu od konca januarja letos objavljala ameriška konservativna politična komentatorka Candace Owens, pa so omenjene teorije dobile več pozornosti. Tudi Owensova je v njih namreč trdila, da se je žena francoskega predsednika rodila kot moški.
Verodostojnost te teorije je sicer preverjalo že več medijev, med njimi 21. februarja letos britanski portal Full Fact, še en verificirani podpisnik kodeksa IFCN.
Tom Clare, ameriški odvetnik zakoncev Macron, je 18. septembra letos v podkastu Fame Under Fire na BBC potrdil, da sta Macronova poleti zaradi širjenja govoric in obrekovanja vložila tožbo zoper Candace Owens. Kot je dodal, sta napovedala, da bosta predložila znanstvene dokaze in fotografije, ki dokazujejo, da je Brigitte Macron cisspolna ženska.
Oktobra letos se je v Franciji po poročanju medija France24 začelo sojenje desetim ljudem, ki so na spletu širili govorice o domnevni transspolnosti Brigitte Macron. Več jih je delilo tudi objave Owensove. Do zaključka redakcije noben od sodnih postopkov še ni dobil epiloga.
Po poročanju francoskega dnevnika Le Monde je predsednik Macron 28. novembra pozval k spremembam francoske zakonodaje, ki bi omogočile hitro blokado »lažnih informacij« na spletu. Kot je dejal, je vladi naročil, naj pripravi predlog za uvedbo poenostavljenih sodnih postopkov zoper razširjanje lažnih informacij oziroma informacij, ki kršijo dostojanstvo osebe, prek družbenih omrežij.
Lexi Webster, profesorica digitalne kulture na southamptonski univerzi, je v članku, septembra lani objavljenem v recenzirani reviji za jezikoslovje in diskurzivno analizo ELAD-SILDA, opozorila, da je objave, ki namigujejo na transspolnost znanih oseb, mogoče razumeti kot poseben družbeno-vedenjski pojav na družbenih omrežjih, imenovan transvestigacije.
Transvestigacije po avtoričinih navedbah izvajajo spletni uporabniki, ki poskušajo s sklicevanjem na fiziološke in vedenjske značilnosti osebe dokazati njen domnevni transspolni status. Pogosto se osredotočajo na znane osebnosti in politike, opirajo pa se na osnovne predpostavke o fizioloških razlikah med spoloma in pričakovanja o vedenju, značilnem za posamezni spol.
Pri tem uporabljajo cisnormativni ideološki okvir, torej tak, v katerem obstajajo le osebe, ki se identificirajo s spolom, ki jim je bil dodeljen ob rojstvu. Tovrstni »preiskovalci« transfobijo in zarotniško mišljenje upravičujejo tudi z opiranjem na psevdoznanost.
Ne glede na to, ali gre bodisi za posebej izpopolnjeno in večplastno provokacijo bodisi za pretirano širjenje transfobnih in antisemitskih teorij zarote, primeri transvestigacij jasno kažejo, zakaj je treba na novo premisliti kritični odnos do družbenih omrežij kot orodja, ki omogoča širjenje, utrjevanje in prevlado sovraštva, je pojasnila profesorica Webster.
Ameriški neprofitni medijski inštitut Poynter je julija letos poročal, da so tarča tovrstnih teorij pogosto uspešne in vplivne ženske, kot so nekdanja ameriška prva dama Michelle Obama, nekdanja podpredsednica ZDA Kamala Harris in britanska kraljica Camilla. Tarča teh teorij so bile tudi športnice, denimo ameriška košarkarica Brittney Griner.
»Preiskave spola« kot populistično orodje nadzora
Mojca Pajnik, profesorica na katedri za medijske in komunikacijske študije na fakulteti za družbene vede in raziskovalka na Mirovnem inštitutu, je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da pri transvestigacijah nikakor ne gre zgolj za obrobno internetno prakso.
Po njenih besedah so transvestigacije »v svojem jedru orodje razčlovečenja: poustvarjajo idejo, da je telesne značilnosti mogoče uporabiti kot dokaz 'nečiste' identitete in tako osebe označiti kot sumljive, neavtentične«.
Pojav je označila tudi »za simptom širših sprememb sodobnega medijskega in političnega prostora ter za izražanje naraščajočih transfobnih, mizoginih in rasiziranih diskurzov«. Kot je opozorila, so »medijske prakse 'razkrinkavanja' ženskih teles vselej temeljile na zunanjem videzu, telesnih merah ali predstavah o 'pravi ženstvenosti'«.
Po njeni oceni pa družbena omrežja v transvestigacijah danes aktivno sodelujejo, saj se take prakse v sistemu, ki temelji na logiki viralnosti, zelo hitro razširijo in normalizirajo. Podobno se tovrsten diskurz iz spletnega okolja hitro preseli v osrednji politični prostor, zakonodajo in medijske interpretacije.
»Odvetnik Brigitte Macron je napovedal dokazovanje, da je cisspolna ženska. Za zdaj še ni znano, kaj je s tem mislil,« je pojasnila Mojca Pajnik.
Pri tem je opozorila na problematičnost dokazovanja spola kot obrambne strategije v takšnih postopkih. Sklicevala se je na primer alžirske boksarke Iman Helif, ki je morala na lanskih olimpijskih igrah »upravičeno ženstvenost« dokazovati s spolnimi testi. »Takšna obramba ne preizprašuje nadzorstvenih, rasiziranih in znanstveno dvomljivih praks preverjanja spola, ki telesa disciplinirajo.«
Po njenem mnenju v Sloveniji še ni bilo sistematičnih raziskav o transvestigacijah, zaradi čezmejne narave spletnih platform pa domneva, da so vzorci njihovega širjenja podobni svetovnim in povezani predvsem s sovražnimi spletnimi kampanjami.
Normalizacija sovražnosti prek vnetljivih teorij zarote
“Teorije zarote, povezane s spolom, so še posebej vnetljive, ker se v negotovem svetu zdi, da je vsaj spol nekaj trdnega, stabilnega in samoumevnega.”
Roman Kuhar, ki na ljubljanski filozofski fakulteti med drugim poučuje predmet Sociologija spola in spolnosti, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da so sodobne teorije zarote o spolu, kot so transvestigacije in ideja o »teoriji spola«, ki naj bi domnevno ciljala na odpravo konceptov spola, moškosti in ženskosti, uporabno populistično orodje.
Takšna orodja so v času družbenih omrežij in izpostavljenosti tako imenovanim alternativnim dejstvom dobila povsem nove možnosti širjenja in ustvarjanja moralne panike: »Teorije zarote, povezane s spolom, so še posebej vnetljive, ker se v negotovem svetu zdi, da je vsaj spol nekaj trdnega, stabilnega in samoumevnega.«
Po Kuharjevi presoji tovrstnim teorijam zarote danes daje zagon družbena situacija, ki prehaja iz ene krize v drugo, takšne okoliščine pa so plodna podlaga za iskanje grešnih kozlov.
»Vedno je kriv nekdo drug – trenutno so priročne tarče prav transspolne osebe. Njihova večja vidnost in politične zahteve pri ljudeh vzbujajo odzive, podobne tistim, ki smo jih pri homoseksualnosti poznali pred desetletji, le da danes zaradi družbenih omrežij vsak glas dobi enako težo.«
Kuhar je ocenil, da je vpliv spletnih teorij o spolu oseb za transspolne osebe negativen. Po eni strani ustvarjajo vtis, da je transspolna identiteta nekaj prikritega in prevarantskega, kar je treba razkrinkati, po drugi pa krepijo nezaupanje v znanost in stroko. To oži prostor za konstruktivno razpravo o transspolnosti.
Opozoril je tudi, da tranvestigacije normalizirajo nadlegovanje transspolnih oseb in prispevajo k njihovemu razčlovečenju, s čimer povečujejo nevarnost diskriminacije.
Glavna težava domnevnega odpiranja medijskega prostora za vprašanja transspolnosti, ki jo predstavljajo transvestigacije, tiči v dejstvu, da je glavnina tovrstnih razprav še vedno zastavljena kot medijska senzacija, ki naj bi pritegnila pozornost: »Ustvarjalci tovrstnih vsebin z viralnimi ꞌrazkritjiꞌ povečujejo svoj doseg in prihodke.«
Uporabnika facebooka smo seznanili z našimi ugotovitvami. Njegov odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Uporabnik facebooka je 26. novembra delil slovenski prevod objave, v kateri je kanadski novinar Benjamin Fulford trdil, da je francoska prva dama Brigitte Macron v resnici moški.
Teorije o spolu Brigitte Macron po poročanju medija France24 po spletu krožijo že od leta 2021, ko sta jih dve posameznici prvič javno razširili na youtubu. Letos so vnovič pritegnile pozornost zaradi videoposnetkov, ki jih objavlja ameriška konservativna politična komentatorka Candace Owens.
Ameriški odvetnik zakoncev Macron je septembra v enem od podkastov na BBC pojasnil, da sta zakonca poleti zaradi spletnega razširjanja teorij o »pravem« spolu Brigitte Macron tožila Owensovo zaradi obrekovanja. Sojenje desetim obtoženim v povezani zadevi pa se je v Franciji začelo oktobra letos in še poteka.
Spletne »preiskave« spola, imenovane tudi transvestigacije, zadevajo »razkritje« domnevno pravega spola na podlagi posameznikovega videza in vedenja. Pogosto ciljajo na znane ženske, pri čemer se opirajo na psevdoznanstvene trditve.
Mojca Pajnik s FDV v transvestigacijah vidi pojav, neposredno povezan s spremembami sodobnega medijskega in političnega prostora, ki normalizira izražanje naraščajočih transfobnih, mizoginih in rasiziranih diskurzov.
Roman Kuhar s filozofske fakultete pa je pojasnil, da transvestigacije normalizirajo nadlegovanje in razčlovečenje transspolnih oseb.
Trditev, da je Brigitte Macron moški, označujemo za neutemeljeno, saj teorije o spolu francoske prve dame, ki po spletu krožijo že več let, niso podprte z verodostojnimi dokazi. Poleg tega relevantni strokovnjaki prakso širjenja tovrstnih trditev, transvestigacije, razumejo kot orodje razčlovečenja in populizma, ki negativno vpliva na razumevanje in sprejemanje transspolnosti v družbi.
Trditev označujemo tudi za psevdoznanost, saj je avtor trditve teorijo o spolu francoske prve dame predstavil kot znanstveno podprto, čeprav to ni.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi, oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Psevdoznanost
Objava, ki podatke, stališča ali ugotovitve predstavlja kot znanstvena odkritja ali strokovno podprta dejstva, vendar za to v znanosti ni utemeljene podlage. Takšne objave pogosto tudi izkrivljajo znanstvene ugotovitve.
Etično obvestilo: Čeprav je Mojca Pajnik članica strokovnega sveta zavoda Oštro, ni na noben način vplivala na izbor teme, novinarsko delo ali uredniško vodenje pri obdelavi predmetne teme. Člani odborov zavoda Oštro nimajo ne pravice, ne dolžnosti, ne možnosti vplivanja na delo uredništva, ki vselej deluje neodvisno in samostojno.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).