Slovenija ni med članicami EU, ki najhitreje okrevajo
Avtorica: Žana Erznožnik
TRDITEV
»Slovenija je med tistimi članicami EU, ki najhitreje okrevajo. Napoved gospodarske rasti so nam v nekaj tednih izboljšale Evropska banka za obnovo in razvoj, evropska komisija in Banka Slovenije.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po mnenju Mateja Lahovnika, vodje vladne svetovalne skupine za pripravo ukrepov za omilitev posledic epidemije za državljane in gospodarstvo, so učinkoviti vladni ukrepi glavni razlog za izboljšanje napovedi gospodarske rasti v Sloveniji. Foto: Bor Slana/STA
»Slovenija je med tistimi članicami EU, ki najhitreje okrevajo,« je 8. julija tvitnila vlada. Zatrdili so, da so ji Evropska banka za obnovo in razvoj, evropska komisija in Banka Slovenije v nekaj tednih napovedale boljšo gospodarsko rast.
Vlada je v tvitu povzela izjavo ekonomista Mateja Lahovnika, vodje vladne svetovalne skupine za pripravo ukrepov za omilitev posledic epidemije za državljane in gospodarstvo, ki jo je dal za oddajo Tema dneva na televiziji Nova24TV.
Po podatkih Eurostata se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) v prvem četrtletju letos v primerjavi z zadnjim četrtletjem minulega leta zvišal za 1,45 odstotka. To je sicer nad povprečjem EU, po katerem se je gospodarstvo skrčilo za 0,14 odstotka.
Vendar Eurostat Slovenije ne uvršča med najuspešnejše države članice. Po rasti BDP v primerjavi z lanskim zadnjim četrtletjem je bila namreč med državami članicami EU enajsta najuspešnejša. Najvišjo, 7,8-odstotno rast je imela Irska, najbolj pa se je gospodarstvo skrčilo na Portugalskem, in sicer za 3,2 odstotka.
Tudi po primerjavi BDP v letošnjem prvem četrtletju s tistim v zadnjem četrtletju leta 2019, ko na evropska gospodarstva še ni vplivala pandemija, Slovenija ne sodi med najuspešnejše. BDP je bil namreč za 3,4 odstotka nižji kot v zadnjem četrtletju leta 2019, kar je bolje od povprečne gospodarske rasti v EU, kjer se je gospodarstvo skrčilo za 4,6 odstotka.
Kljub temu pa je Slovenija po gospodarskem okrevanju od zadnjega četrtletja leta 2019 na 15. mestu med 27 državami EU.
Napoved se je izboljšala večini držav
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je 29. junija, devet dni pred vladnim tvitom, objavila regionalne ekonomske obete. Po teh bo slovensko gospodarstvo letos zraslo za 5 odstotkov, kar je 1,5 odstotne točke več, kot so napovedali septembra lani.
Obete za Slovenijo je v poletni gospodarski napovedi, objavljeni 7. julija, izboljšala tudi evropska komisija. Gospodarstvo se bo po njihovi oceni letos povečalo za 5,7 odstotka, kar je 0,8 odstotne točke več, kot so napovedali v spomladanski napovedi.
Toda Slovenija v izboljšanju napovedi gospodarske rasti ni izjema. EBRD je napoved izboljšala 27 od 35 analiziranih držav, saj globalna ekonomija okreva hitreje od jesenskih predvidevanj, so pojasnili v poročilu. Evropska komisija pa je napoved letošnje gospodarske rasti izboljšala vsem članicam EU. »Kratkoročni obeti za evropsko gospodarstvo se zdijo svetlejši, kot smo pričakovali spomladi,« so zapisali v uvodu poročila.
Junija je svojo napoved makroekonomskih gibanj posodobila tudi Banka Slovenije. Po njihovi oceni bo gospodarska rast letos znašala 5,2 odstotka, kar je 2,1 odstotne točke več, kot so napovedali decembra. Prihodnje leto pri centralni banki pričakujejo 4,8-odstotno rast, leta 2023 pa 3,1-odstotno.
Popravek rasti BDP je bil posledica boljših zdravstvenih razmer in ugodnejših gospodarskih gibanj v drugi polovici lanskega leta, saj so bili jesenski vladni ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa bolj ciljno usmerjeni, kot so pričakovali, podjetja in gospodinjstva pa so se bolje prilagodila epidemiološkim razmeram. Ugodnejša napoved okrevanja gospodarstva je bila prav tako posledica razmeroma hitre razpoložljivosti učinkovitega cepiva, kar je omogočilo postopno sproščanje omejitvenih ukrepov, nato pa tudi odprtje več gospodarskih dejavnosti.
Vladni urad za komuniciranje in vodjo vladne svetovalne skupine Mateja Lahovnika smo vprašali, na podlagi katerega kriterija Slovenijo uvrščajo med evropske države, ki najhitreje okrevajo. Prosili smo jih tudi za komentar ugotovitve, da Slovenija v izboljšanju napovedi gospodarske rasti ni izjema. Odgovore bomo objavili, ko jih dobimo.
S K L E P
Osmega julija so z uradnega profila vlade tvitnili, da je Slovenija med tistimi članicami EU, ki najhitreje okrevajo. Poleg tega so zatrdili, da so napoved gospodarske rasti v Sloveniji izboljšale Evropska banka za obnovo in razvoj, evropska komisija in Banka Slovenije.
Po podatkih Eurostata je bil BDP Slovenije v letošnjem prvem četrtletju glede na lansko zadnje četrtletje za 1,4 odstotka višji. To je sicer nad povprečjem EU, a Slovenijo uvršča na 11. mesto med državami članicami.
V letošnjem prvem četrtletju je bil slovenski BDP za 3,4 odstotka nižji kot v zadnjem četrtletju leta 2019, ko na evropska gospodarstva še ni vplivala pandemija. Po tem rezultatu se Slovenija uvršča na 14. mesto.
Trditev, da je Slovenija med članicami EU, ki najhitreje okrevajo, ne drži.
EBRD je 29. junija objavila regionalne ekonomske obete, po katerih se bo slovenski BDP letos povišal za pet odstotkov, kar je za 1,5 odstotne točke več, kot so napovedali septembra lani. Tudi evropska komisija je Sloveniji popravila napoved rasti BDP v letu 2021 s 4,9-odstotne na 5,7-odstotno.
Toda Slovenija v obeh primerih ni izjema, saj je evropska komisija napoved izboljšala vsem državam članicam EU, v EBRD pa so napoved poslabšali le osmim od 35 analiziranih držav.
Junija je svojo gospodarsko napoved za Slovenijo posodobila tudi centralna banka, kjer so napovedali, da bo letos gospodarska rast 5,2-odstotna, kar je za 2,1 odstotne točke več kot v prejšnji napovedi.
EBRD, evropska komisija in Banka Slovenije so Sloveniji v svojih zadnjih poročilih res izboljšale napoved gospodarske rasti, vendar pri tem ni bila izjema, saj je evropska komisija napoved izboljšala vsem članicam EU, EBRD pa za 27 izmed 35 analiziranih držav.
Vlada je v tvitu, v katerem je povzela izjavo Mateja Lahovnika, informacije predstavila selektivno in izpustila druge, da bi podprla določeno tezo. Trditev, da so Sloveniji v nekaj tednih napoved gospodarske rasti izboljšale Evropska banka za obnovo in razvoj, evropska komisija in Banka Slovenije, smo zato po metodologiji Razkrinkavanja.si označili za pristransko.
EUformatorka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na evropske teme. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb o zadevah EU vplivajo tudi na ustreznejšo obveščenost slovenskih državljanov.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
Pristransko
Objava, iz katere je jasno razvidno, da razširja dejstva ali stališča posamezne interesne skupine, naj bo ta politična, gospodarska, kulturna ali kakšna druga. Gre za selektivno predstavitev informacij in izpuščanje drugih, da bi podprli določeno tezo. Informacije so sicer pogosto lahko točne, vendar ne prikazujejo celotne slike.
