Svoboda medijev po ključnem indeksu najbolj padla med prvo Janševo vlado
Avtorica: Katarina Bulatović
TRDITEV
Kar se tiče svobode medijev, spoštovana poslanka, po vseh mednarodnih merilih, po ključni mednarodni lestvici, ki meri svobodo medijev v Sloveniji, je bila ta najvišje v času našega prvega mandata.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Predsednik vlade Janez Janša je poslanko Levice Natašo Sukić pozval, naj na oceno mednarodne javnosti o svobodi medijev v Sloveniji počaka do konca mandata aktualne vlade. Foto: Nebojša Tejić/STA
Predsednik vlade Janez Janša je na 18. redni seji državnega zbora 15. junija dejal, da je bila Slovenija po svobodi medijev na ključni mednarodni lestvici najvišje med njegovim prvim mandatom na čelu vlade. Takrat je bila po njegovih besedah na 9. mestu lestvice, ki meri svobodo medijev. Katere, ni pojasnil.
Janša se je s tem odzval na vprašanje poslanke Levice Nataše Sukić, ki ga je vprašala: »Ali ste se zmožni končno odreči napadom na medije, sodstvo, opozicijo, na vse svoje kritike?«
V kabinetu predsednika vlade za Razkrinkavanje.si niso odgovorili na vprašanje, na katero lestvico se je Janez Janša skliceval. Med preverjanjem njegove trditve smo zato upoštevali svetovni indeks medijske svobode, ki ga pripravlja mednarodna organizacija Novinarji brez meja, in poročila o medijski svobodi, ki jih je do leta 2017 pripravljala mednarodna organizacija Freedom House.
Indeks meri razmere v medijih za prejšnje leto
Po indeksu medijske svobode se je Slovenija leta 2005, v času prve Janševe vlade, med 167 državami res uvrstila na 9. mesto. Ta uvrstitev je tudi najboljša od začetka merjenja indeksa, kaže analiza lestvic med letoma 2002 in 2020.
Toda indeks medijske svobode pretežno določijo na podlagi dogodkov in podatkov za leto pred objavo poročila, kot je za Razkrinkavanje.si pojasnil Pavol Szalai iz organizacije Novinarji brez meja. V statistiki napadov na novinarje in zlorab medijev po njegovih besedah upoštevajo tiste v letu pred objavo, pri čemer upoštevajo vsa mnenja strokovnjakov, ki jih prejmejo do konca januarja v letu objave novega indeksa.
Lestvico za leto 2005 so Novinarji brez meja objavili na podlagi stanja v letu 2004, Janez Janša pa je vlado prvič prevzel 3. decembra 2004. To pomeni, da so pri oceni svobode medijev leta 2005, ko se je Slovenija uvrstila najbolje, pretežno upoštevali medijske razmere, ko je vlado še vodil Anton Rop.
Slovenija je že leta 2007 v primerjavi z letom 2006 na lestvici nazadovala za 11 mest, na 21. mesto, kar je največji padec države, odkar organizacija Novinarji brez meja spremlja medijsko svobodo po svetu z indeksom. Ob koncu prvega mandata Janševe vlade, leta 2008, je bila na 30. mestu.
Naslednje leto, ko je ta organizacija merila svobodo medijev v času vlade Janeza Janše, je Slovenija na indeksu padla za sedem mest. Na najnižjem, torej 46. mestu, je bila leta 2010, ko so Novinarji brez meja ocenjevali medijske razmere po prvem letu vlade Boruta Pahorja. Leta 2020, ko so presojali razmere v medijih pod vlado Marjana Šarca, se je Slovenija uvrstila na 32. mesto.
»Glavni razlogi za padec Slovenije na svetovnem indeksu svobode medijev med letoma 2005 in 2008 vključujejo dejanja vlade Janeza Janše, ki so spodkopavala medijsko svobodo v državi,« je za Razkrinkavanje.si zapisal Pavol Szalai, pri organizaciji Novinarji brez meja pristojen za Evropsko unijo in Balkan.
»Vlada je prek javnega denarja ali podjetij, ki jih je obvladovala država, zamenjala vodstvo v več medijih, pritiskala na uredniško politiko teh medijev, cenzurirala njihovo vsebino in sankcionirala disidentske novinarje,« je razloge za padec na lestvici v tem času pojasnil Szalai. Prav tako je vlada prek novega zakona o RTV Slovenija povečala svoj vpliv na javno televizijo, je še dodal.
Novinarji brez meja v indeksu svobode medijev države razvrstijo na podlagi števila napadov na novinarje in zlorab medijev ter mnenja strokovnjakov o stanju medijske svobode po šestih kriterijih, navaja spletno mesto organizacije. Kriteriji, na podlagi katerih se odločajo, so pluralizem, neodvisnost medijev, medijsko okolje in samocenzura, medijska zakonodaja, preglednost delovanja medijev ter kakovost medijske infrastrukture.
Stopnjo svobode medijev po svetu so med letoma 1980 in 2017 ocenjevali tudi v mednarodni neprofitni organizaciji Freedom House, pri čemer so vsakokratne lestvice medijske svobode prav tako določali na podlagi dogodkov v letu pred objavo.
Slovenija se je po oceni Freedom Housa v obdobju od leta 2002 do 2017 najbolje uvrstila med letoma 2003 in 2005, ko je prejela 19 od 100 točk. Pri oceni za leto 2003 so ocenjevali razmere v medijih v času četrte vlade Janeza Drnovška, pri oceni za leto 2004 in večino leta 2005 pa medijske razmere pod vlado Antona Ropa.
Število točk na lestvici organizacije Freedom House se je do konca mandata prve vlade Janeza Janše z 19 povečalo na 23. Naslednje leto, ko so še upoštevali medijske razmere pod Janševo vlado, se je število točk še nekoliko dvignilo, na 24.
Najslabši rezultat, 25 točk, je Slovenija dosegla med letoma 2010 in 2012, ko so pri Freedom Housu ocenjevali medijske razmere pod vlado Boruta Pahorja. Toliko točk je dosegla še leta 2014 in 2015 – v poročilu za leto 2014 je organizacija pretežno upoštevala razmere v medijih pod vlado Alenke Bratušek, v poročilu za leto 2015 pa razmere pod vlado Alenke Bratušek in Mira Cerarja.
Svobodo medijev v vsaki državi so pri Freedom Housu določali lokalni akademiki in drugi strokovnjaki na podlagi 23 vprašanj s področij medijske zakonodaje ter političnega in ekonomskega okolja, navaja spletno mesto organizacije.
Vlada v praksi običajno spoštuje ustavno zagotovljeno svobodo medijev, toda »pritiski in vmešavanje vlade v medije so vedno bolj skrb vzbujajoči«, so zapisali v poročilu o svobodi medijev leta 2007, v katerem so upoštevali stanje v medijih v letu 2006.
V kabinetu predsednika vlade niso odgovorili, kako premier Janez Janša komentira dejstvo, da je indeks medijske svobode v Sloveniji, ki ga meri organizacija Novinarji brez meja, najbolj padel ravno v času njegovega prvega mandata na čelu vlade.
S K L E P
Predsednik vlade Janez Janša je na 18. redni seji državnega zbora dejal, da se je Slovenija na »ključni mednarodni lestvici, ki meri svobodo medijev«, uvrstila najvišje prav v času njegovega prvega mandata.
V kabinetu niso pojasnili, na katero lestvico se je Janša skliceval. Slovenija se je leta 2005, ko je Janša prvič vodil vlado, po indeksu svobode medijev, ki ga meri organizacija Novinarji brez meja, resda uvrstila na 9. mesto, kar je bila najboljša uvrstitev države doslej. Toda organizacija svobodo medijev ocenjuje na podlagi dogodkov v letu pred objavo vsakokratnega indeksa, kar pomeni, da najboljša uvrstitev Slovenije na indeksu Novinarjev brez meja ni posledica razmer, ki jih je ustvarila vlada Janeza Janše, temveč prejšnja, ki jo je vodil Anton Rop.
Leta 2007, ko so v organizaciji ocenjevali drugo leto Janševega mandata, je Slovenija na lestvici nazadovala za enajst mest, na 20. mesto, kar je bil njen največji padec na tej lestvici. Po navedbah Pavola Szalaia iz organizacije Novinarji brez meja je bil padec posledica ravnanja Janševe vlade, kamor sodijo pritiski na uredništva, cenzura in kadrovske menjave. V naslednjih letih so se medijske razmere še poslabšale, kar se je kazalo v še nižjih mestih na lestvici.
Izjava predsednika vlade Janeza Janše, da se je Slovenija na ključni mednarodni lestvici, ki meri svobodo medijev, najbolje uvrstila v času njegove prve vlade, je zavajajoča. Čeprav se je Slovenija na lestvici Novinarjev brez meja resda najvišje uvrstila leta 2005, torej v času njegove prve vlade, to ni bila posledica razmer, ki jih je ustvarila vlada Janeza Janše, temveč vlada Antona Ropa.
Predsednik vlade je sicer uporabil točne podatke, vendar v netočnem kontekstu. Izjava je manipulacija.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Manipulacija
Objava, ki uporablja znane in točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako, da pripeljejo do netočnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.
