V Gazi se ne dogaja prvi genocid po drugi svetovni vojni
Avtor: Antun Katalenić
TRDITEV
»[Akademija bi se verjetno malo osmešila, če bi dala Nobelovo nagrado nekomu, ki ga je predlagal] Benjamin Netanjahu, nekdo, ki je okrivljen tako rekoč drugega genocida oziroma prvega genocida po drugi svetovni vojni.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po oceni Združenih narodov je bilo po podatkih z 22. in 23. septembra letos poškodovanih 83 odstotkov objektov v Gazi. Foto: Xinhua/STA
Kolumnist časnika Delo Janez Markeš je 12. oktobra v oddaji Politično s Tanjo Gobec dejal, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu okrivljen drugega oziroma prvega genocida po drugi svetovni vojni.
Z izjavo je komentiral letošnji izbor kandidatov za prejemnike Nobelove nagrade za mir. Netanjahu je namreč predlagal, naj nagrado prejme ameriški predsednik Donald Trump.
Sodišča, ki so jih ustanovili Združeni narodi, so obsodbe zaradi genocida po drugi svetovni vojni doslej izrekla v treh primerih.
Mednarodno kazensko sodišče za Ruando je kot genocid opredelilo poboj od 800 tisoč do milijon pripadnikov etničnih skupin Tutsijev in (zmernih) Hutujcev, ki so ga med aprilom in julijem 1994 zagrešili hutujski skrajneži.
Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je zaradi genocida nad več kot osem tisoč Bošnjaki v Srebrenici julija 1995 med drugim na dosmrtno zaporno kazen obsodilo Ratka Mladića, takratnega načelnika generalštaba vojske Republike Srbske, in Radovana Karadžića, tedanjega predsednika te bosansko-hercegovske entitete.
Sodišče za Kambodžo, ki so ga tamkajšnje oblasti ustanovile v sodelovanju z ZN, je kot genocid opredelilo množične poboje, ki so jih med letoma 1975 in 1979 nad prebivalstvom zagrešili člani takrat vladajoče komunistične partije, imenovani tudi Rdeči Kmeri.
Izrael je 7. oktobra 2023 v odgovor na vdor oboroženih skupin iz Gaze, palestinskega ozemlja pod izraelsko blokado, v enklavi začel vojaško ofenzivo. Mednarodno kazensko sodišče je 21. novembra lani na podlagi utemeljenega suma, da je Netanjahu odgovoren za vojne zločine v Gazi, izdalo nalog za njegovo prijetje. Kaznivega dejanja genocida ga v tem postopku ni obtožilo.
Južna Afrika je 29. decembra 2023 pred meddržavnim sodiščem sprožila postopek proti Izraelu, v katerem mu očita kršitve konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida.
Neodvisna komisija ZN za človekove pravice je v poročilu, objavljenem 16. septembra letos, ugotovila, da imajo »izraelske oblasti in izraelske varnostne sile genocidni namen, da v celoti ali delno uničijo Palestince v Gazi«.
Janez Markeš je v odzivu na naše novinarsko vprašanje svojo izjavo označil za lapsus in navedel, da bi moral glede genocida reči, da »gre za vsaj četrtega po drugi svetovni vojni«.
S K L E P
Kolumnist časnika Delo Janez Markeš je 12. oktobra v oddaji Politično s Tanjo Gobec na Televiziji Slovenija dejal, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu okrivljen »drugega genocida oziroma prvega genocida po drugi svetovni vojni«.
Komentiral je izbor Nobelove nagrade za mir, za prejemnika katere je Netanjahu predlagal ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Sodišča, ki so jih ustanovili Združeni narodi, so za genocide, storjene po drugi svetovni vojni, doslej izrekla obsodbe zaradi genocidov v Ruandi, Bosni in Hercegovini ter Kambodži.
Trditev Janeza Markeša, da je Netanjahu okrivljen prvega genocida po drugi svetovni vojni, označujemo za šlamparijo, saj je avtor izjave pojasnil, da je naredil napako.
Šlamparija
Objava, v kateri se je avtorju prikradla napaka, zato je objavil netočne informacije ali posredoval nepreverjene informacije drugega vira. Ključno pri tem je, da mora biti očitno, da je avtor napako storil nenamerno oziroma brez namena netočno obveščati javnost.