Slovencem v Venezueli težave bolj kot slovenska povzroča tamkajšnja vlada

Avtorica: Klara Škrinjar

 

TRDITEV

Vlada zavrača Slovence iz Venezuele. Režimu Nicolasa Madura donira 50.000 evrov.


OCENA



 
Prizor iz Venezuele. Foto: Unsplash

Prizor iz Venezuele. Foto: Unsplash

Slovenija je aprila namenila 50.000 evrov nujne humanitarne pomoči Venezueli. V prispevku, objavljenem na Nova24TV, so zapisali, da je ta »poteza slovenske vlade še toliko bolj nerazumljiva v luči birokratskih ovir, s katerimi se srečujejo Slovenci v Venezueli, ki bi radi iz propadajoče socialistične države prišli nazaj v bodočo podalpsko Venezuelo, ki jo Levica skupaj s preostalimi koalicijskimi strankami skuša vzpostaviti v Sloveniji«.

Prispevek je opremljen z naslovom Slovenija zavrača Slovence iz Venezuele, Madurovemu režimu pa namenila kar 50.000 evrov!

Na ministrstvo za zunanje zadeve smo naslovili vprašanje, ali so seznanjeni s težavami, s katerimi naj bi se soočali Slovenci v Venezueli. Prosili smo jih tudi za pojasnitev, kakšne so te težave.

Na ministrstvu so nam zatrdili, da so njihovi kolegi na slovenskem veleposlaništvu v Braziliji v rednih stikih s predstavniki slovenske skupnosti v Venezueli: »Večina težav, na katere opozarjajo, se navezuje na pomanjkanje zdravstvene oskrbe in dostopa do zdravil, v zadnjem obdobju pa gre za težave, povezane z množičnimi in dolgotrajnimi električnimi mrki, ki vplivajo na vse vidike življenja, še zlasti pa na osnovne dobrine, kot, na primer, dostop do varne pitne vode in hrane.«

Natančnega števila slovenskih državljanov, ki bi želeli zapustiti Venezuelo in se vrniti v Slovenijo, nimajo. Kot so pojasnili, si nekateri želijo zapustiti Venezuelo, vendar bi s tem »tvegali izgubo vsega materialnega in nematerialnega, kar imajo, vključno s širšo družino in prijatelji«. Poudarjajo tudi, da večina ne govori oziroma slabo govori/razume slovenski jezik. Po njihovi oceni tudi to »vpliva na odločitev o odhodu iz Venezuele in premiku v Slovenijo«.

Do trenutka, ko so nam odgovorili na vprašanje, so na veleposlaništvu prejeli dve zaprosili za pomoč vrnitvi v Slovenijo, kar so v nadaljnjo obravnavo poslali pristojnim organom v Ljubljani.

Dva postopka ustavljena

Kot so nam pojasnili na notranjem ministrstvu, so v lanskem letu prejeli 45 prošenj državljanov Venezuele za slovensko državljanstvo, letos pa jih je za državljanstvo zaprosilo šest. Od teh jih je za državljanstvo na osnovi izredne naturalizacije iz nacionalnih razlogov (slovenski izseljenci in njihovi potomci) zaprosilo 39. Kot so nam pojasnili na ministrstvu, so ti hkrati zaprosili še za državljanstvo za šestih mladoletnih otrok.

Od tega je bilo doslej odobrenih 22 vlog, v dveh zadevah je bil izdan sklep o ustavitvi postopka, 27 vlog je še nerešenih.

Slaba polovica vlog je bila torej odobrenih, več kot polovica jih še čaka na rešitev in le dva postopka sta bila ustavljena. Ti podatki kažejo, da je trditev, da vlada zavrača Slovence v Venezueli, lažna.

Po ocenah zunanjega ministrstva je sicer v Venezueli med 300 in 1000 slovenskih državljanov in njihovih potomcev.

Nova24TV na naša vprašanja ni odgovorila.

POSODOBITVE

7. 5. 2019: Ker je na spletni strani Nova24TV kot avtor naveden Primorska24.si, na njihovi strani pa je kot avtor članka navedeno uredništvo, smo za komentar objave prosili tudi njih. Odgovor še čakamo.

9. 5. 2019: Uredništvo Primorska24.si nam je odgovor posredovalo 7. 5. 2019, ki ga objavljamo v celoti:

»O težkem položaju Slovencev v Venezueli se je že razpravljalo ob prvih primerih socialistične krize v Venezueli. Tako so se tam živeči predstavniki slovenske narodne manjšine že leta 2015 obrnili na bližnje slovensko veleposlaništvo v Braziliji, katero so prosili za osnovno pomoč (denar, zdravila in druge osnovne potrebščine, ki jih v socializmu navadno vedno primanjkuje). Seveda niti odgovora, niti pomoči od slovenskega veleposlaništva niso dobili. Na pomoč tam živečim Slovencem je kasneje priskočila šele slovenska Karitas, ki je obubožanim prebivalcem slovenskih korenin v Venezueli predvsem pošiljala finančna sredstva, za pomoč pri preživetju. Ti podatki so preverljivi na slovenski Karitas, skupaj z imeni vključenih v pridobivanje nedržavne pomoči za zamejske Slovence v Venezueli.

Poročanje o neodzivnosti slovenskega veleposlaništva v Braziliji glede prvotne prošnje zamejskih Slovencev pa lahko zasledite tudi v MS medijih. Ob tem menimo, da je odgovor Ministrstva za zunanje zadeve na vaši strani vsaj nekoliko zavajajoče in sicer, glede na izjave izseljencev, videoposnetke zamejskih Slovencev v normalni slovenščini o realnem stanju v Venezueli in pa dejstvu, da mnogi izmed njih redno prebirajo slovensko časopisje, katerega jim dostavljajo iz Slovenije, priča o tem, da je ljubezen do slovenske kulture in jezika še kako močna med zamejskimi Slovenci. Zato menimo, da so te izjave o neznanju jezika osnovane na ne povsem preverjenem stanju na terenu.

Ob začetku oboroženih spopadov v Venezueli pa so se na spletu pojavila številna pisma, video-sporočila in druga pričevanja tamkaj živečih Slovencev, ki so se pri vračanju v matično domovino srečevali s številnimi nemogočimi birokratskimi ovirami. Številne izmed teh zgodb je bilo seveda za prikrivanje realnega stanja tako v Venezueli, kot pred Slovenci doma, s prijavami levičarskih aktivistov zaradi neprimerne vsebine odstranjenih iz javno dostopnih platform, kot sta Youtube in pa Facebook. Uredništvo«

Po prejemu odgovora smo uredništvo Primorska24.si prosili še za navedbo avtorja odgovora, vendar ga nam niso posredovali. Iz razvida medijev je razvidno, da je izdajatelj medija Izobraževanja in usposabljanja, Boris Budal s. p. iz Komna, Budal pa je v razvidu naveden tudi kot odgovorni urednik. Na spletni strani Primorska24.si je sicer zapisano, da je odgovorni urednik »Sebastjan J«.

To ni skladno z zakonom o medijih. Po 23. členu mora izdajatelj medija na vidnem mestu objaviti impresum, v katerem mora med drugim navesti podatke o izdajatelju in »ime in priimek odgovornega urednika«.


Razkrinkavanje_LaznaObjava.png

Lažna objava
Objava, ki vsebuje lažne informacije, podatke ali trditve. S to oceno ovrednotimo le tiste vsebine, pri katerih je mogoče ugotoviti, da so bile ustvarjene za namerno zavajanje in napačno obveščanje javnosti.

Vsi tipi razkrinkanih informacij