Zdravniki v video pogovoru nizali neutemeljene trditve
Avtorja: Katarina Bulatović, Matej Zwitter
TRDITEV
Če ste zdravi, virusa ne morete prenašati. Ni znanstvenih dokazov, da bi zdrav človek prenašal koronavirus na drugega.
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
TUŠIRANKA
Video, v katerem zdravniki in drugi sodelujoči odkrivajo »znanstveno resnico o covidu-19«, je imel do 3. novembra na youtubu več kot 33 tisoč ogledov.
»Vas zanimajo mnenja priznanih slovenskih zdravnikov in drugih strokovnjakov glede dogajanja ob covidu-19?« To so na youtube kanalu Glas razuma spraševali pod opisom videa Odkrito o covidu-19, ki so ga objavili 16. septembra.
Video je napovedoval dva daljša pogovora o covidu-19: v prvem delu razpravljajo štirje zdravniki, v drugem pa filozof in profesor športne vzgoje, homeopat, zobozdravnik ter nekdo, ki se predstavlja kot »raziskovalec cobiss 91689«. Napovednik je imel od sredine septembra do začetka novembra več kot 33 tisoč ogledov na youtubu. Video so delili tudi na facebook strani Maske dol, na kateri »od stroke zahtevajo, naj virus dokaže«, ima pa nekaj več kot 16.600 sledilcev.
Dan po objavi videa se je na faceboku odzvalo 15 specializantov infektologije na UKC Ljubljana, ki so opozorili na neresničnost večine trditev v napovedniku. O tem je poročalo več medijev, med drugim TV Slovenija, Reporter in Slovenske novice. Predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik je na tiskovni konferenci opozorila, da noben od zdravnikov v video pogovoru ni strokovnjak za infektologijo ali imunologijo.
Napovednik videa se je razširil tudi čez južno mejo. V hrvaški facebook skupini z nekaj več kot 13 tisoč sledilci Roditelj odlučuje 4.0, ki nasprotuje cepljenju otrok, so ga delili s pripisom »pogumni in vestni slovenski zdravniki in drugi strokovnjaki so razpravljali o trenutni situaciji«. Na Razkrinkavanju.si smo izbrane trditve iz napovednika preverjali v sodelovanju s portaloma za preverjanje vsebin Raskrinkavanje.ba iz Bosne in Hercegovine ter Faktograf.hr iz Hrvaške.
Skupina Gibanje Triglav je nekdanja Varda za Slovenijo
Youtube kanal Glas razuma je bil odprt dan pred objavo napovednika, 15. septembra. Delili so ga uporabniki vsaj devetih facebook strani in javnih skupin, med njimi so Povej, GT – raziskovalno novinarstvo in Urbano vrtnarjenje. Administratorka vseh teh skupin je Jasna Martinjak, sicer direktorica zavoda za izobraževanje in organizacijo dogodkov Rodna zemlja.
Jasna Martinjak je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da je video pripravilo Gibanje Triglav.
Prijavni podatki o javni facebook skupini Gibanje Triglav kažejo, da je bila ustanovljena leta 2017 pod imenom Gibanje za Slovenijo!. V vmesnem času se je večkrat preimenovala, med drugim v Zedinimo Slovenijo in Varda za Slovenijo. Ime Gibanje Triglav nosi šele od 30. avgusta letos. Med administratorji skupine je poleg Martinjakove tudi Anica Bidar, sicer vidna podpornica štajerske varde in gibanja Zedinjena Slovenija.
Kot je pojasnila Jasna Martinjak, so se za objavo pogovora odločili, ker je »ob spremljanju poročanja naših množičnih medijev naraščala nuja, da z znanstvenimi dejstvi in drugo platjo medalje seznanijo tudi tisti del prebivalstva, ki ni navzoč na facebooku in na spletu«. Zakaj so torej video objavili na facebooku in na spletu, ni pojasnila, prav tako ne, katera znanstvena dejstva naj bi množični mediji zamolčali.
V predstavitvenem videu Gibanja Triglav, ki je bil na youtubu objavljen v začetku septembra, je sicer dejala, da so predstavniki gibanja predsedniku Borutu Pahorju letos predstavili dokaze, da je epidemija covida-19 »zrežirana« in »se je načrtovala 50 let«.
Analizirali smo konkretnejše trditve, ki so jih v video pogovoru Gibanja Triglav izrekli specialist travmatologije na mariborskem UKC Uroš Dobnikar, upokojeni specialist abdominalne kirurgije Eldar Magomomedović Gadžijev ter specialist splošne in urgentne medicine v ljutomerskem zdravstvenem domu Sebastijan Piberl. Sogovorniki so sicer nanizali še vrsto drugih posplošenih trditev. Naše ugotovitve zaradi preglednosti predstavljamo po delih.
Uroš Dobnikar: »Če ste zdravi, virusa ne morete prenašati. Ni znanstvenih dokazov, da bi zdrav človek prenašal koronavirus na drugega.«
Specialist travmatologije Uroš Dobnikar je v pogovoru o covidu-19 poleg tega dejal, da človek z dobrim imunskim sistemom težko zboli. Navedel je, da po raziskavah do 80 odstotkov okuženih nima nikakršnih simptomov. Na katere raziskave se je skliceval, ni pojasnil. Na vprašanje voditelja pogovora Aljoše Rojaca, sicer inženirja elektrotehnike, ali lahko okuženi brez simptomov prenašajo virus, je Dobnikar odgovoril: »Saj o tem govorim: če je človek zdrav, kako bo prenašal virus?«
Dela Dobnikarjeve izjave, da zdravi ljudje virusa ne morejo prenašati, nismo preverjali, saj je tavtološka. Virologinja in vodja enote za mikrobiologijo na nacionalnem inštitutu za biologijo Maja Ravnikar pa je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da »virus lahko prenesejo okuženi, ki ne kažejo bolezenskih znakov«.
Po zadnjih podatkih evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je delež pozitivnih na covid-19, ki nimajo simptomov, ocenjen na 16 odstotkov okuženih. Pri tem so se sklicevali na nerecenzirano pregledno raziskavo o prenosu okužbe pri asimptomatskih bolnikih, ki je od septembra dostopna v predogled na spletnem mestu medicinske revije BMJ Yale.
V raziskavi so avtorji s treh avstralskih univerz delež asimptomatskih okuženih ugotavljali na podlagi 13 študij z nizkim tveganjem pristranskosti. V študije je bilo vključenih več kot 21 tisoč ljudi, delež asimptomatsko okuženih pa se je gibal med 6 in 41 odstotki.
Kako pomemben je za širjenje epidemije prenos virusa z okuženih, ki ne kažejo simptomov, je po oceni ECDC težko določiti. Pri tem so opozorili, da razpoložljivi podatki večinoma izvirajo iz študij brez naključnega vzorca, ki so manj zanesljive.
Virus lahko prenašajo tudi okuženi, pri katerih se simptomi še niso razvili. Specialistka infektologije in intenzivne medicine s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Nina Grasselli Kmet je dejala, da lahko okuženi brez znakov bolezni virus prenesejo na druge v obdobju enega do treh dni pred razvojem simptomov, kar pomeni, da »lahko okužbo širijo nevede«.
Pri ECDC so opozorili, da je še veliko negotovosti o tem, kolikšen delež okužb povzročijo okuženi brez simptomov. Ugotovitve temeljijo predvsem na omejenih dokazih iz študij posameznih primerov širjenja bolezni, pri katerih so bili vir okužbe predsimptomatsko okuženi, in računalniških modelih.
Računalniški modeli širjenja bolezni pa kažejo, da je predsimptomatski prenos pomemben vir okužb, so zapisali. Navedli so rezultate študije, objavljene aprila v reviji Eurosurveillance, ki jo izdaja ECDC. Avtorji iz Belgije in Nizozemske so ugotovili, da so predsimptomatski bolniki prispevali 48 odstotkov vseh okužb v Singapurju in 62 odstotkov v kitajskem mestu Tianjin. Deleže predsimptomatskih prenosov okužbe so izračunali z računalniškim modelom za analizo podatkov o grozdih širjenja okužbe v Singapurju in Tianjinu med koncem januarja in koncem februarja.
Uroš Dobnikar: »Absolutno maske niso namenjene, da bi jih nosila splošna populacija, ki je zdrava.«
Dobnikar je v pogovoru še dejal, da maske nosijo zdravniki, denimo pri operacijah, da ne bi vnesli bakterij v operativno rano: »Če si zdrav, maske ne potrebuješ.«
Maske niso namenjene splošni populaciji, ko ni epidemije, je pojasnila virologinja Maja Ravnikar z nacionalnega inštituta za biologijo. Toda med epidemijo je to nujno, saj lahko okuženi virus prenašajo, preden se pojavijo znaki bolezni. »Zato je zelo pomembno, da vsi nosimo maske. S tem, ko jih nosimo, ščitimo sebe in druge. To je stvar zdravja, pa tudi kulture, in ne kaprice ali ukaza politike.«
Tudi infektologinja Nina Grasselli Kmet meni, da bi morali maske »nositi vsi v populaciji, če želimo doseči, da se bo širjenje virusa ustavilo, ker so okuženi najbolj kužni dva do tri dni pred pojavom simptomov, torej, ko se počutijo zdrave«.
Kot smo na Oštru že pisali septembra in oktobra, je svetovna zdravstvena organizacija (WHO) junija v priporočilih o uporabi mask za zaščito pred covidom-19 poudarila, da neposrednih dokazov o učinkovitosti splošne uporabe mask za zaščito pred okužbami dihal, tudi pred novim koronavirusom, za zdaj ni. Vendar WHO kljub temu priporoča splošno uporabo mask v zaprtih prostorih in kadar ni mogoče vzdrževati medsebojne razdalje.
Pri tem se je svetovna organizacija med drugim sklicevala na pregledno študijo iz junija letos, v kateri so raziskovalci iz Kanade in Libanona ugotovili, da se možnost prenosa okužbe ob uporabi maske zmanjša za več kot petkrat.
Raziskovalci so sicer opozorili, da natančnih vrednosti možnosti prenosa okužbe z masko ali brez nje ni mogoče z zanesljivostjo izračunati, saj njihove ugotovitve temeljijo na analizi rezultatov 44 raziskav, katerih metodologija ni bila enotna in niso bile izvedene na naključnih vzorcih. Večino so izvedli v zdravstvenih ustanovah, merile pa so vpliv razdalje na možnost prenosa koronavirusov, ki povzročajo bolezni covid-19, sars in mers.
Uroš Dobnikar v odzivu za Razkrinkavanje.si ni podal virov za svojo trditev. Zapisal je, da je potrebna temeljita strokovna zdravniška razprava o covidu-19, k čemur je javno pozval zdravniško stroko. Poudaril je, da gre za »video napovednik, ogledati si je treba celoten posnetek pogovora«.
Pogledali smo tudi posnetek celotnega pogovora, a Dobnikar niti v razpravi ni podal znanstvenih utemeljitev za svoje trditve.
Eldar Magomomedović Gadžijev: »Zelo me je prizadelo in mi smrdelo, da niso bile dovoljene obdukcije.«
Upokojeni specialist abdominalne kirurgije Eldar Magomomedović Gadžijev je v video pogovoru med drugim dejal, da so umrli s covidom-19 večinoma starejši s pridruženimi boleznimi, »ki bi se verjetno – morda kasneje – tudi poslovili«. Covid-19 je morda pripomogel k smrti nekaterih od teh bolnikov, ampak v večini primerov ni bil glavni vzrok smrti, je zatrdil.
Magomomedović Gadžijev je v odzivu na naša vprašanja zapisal, da je »podatke o prepovedih obdukcije lahko po spletu – v navodilu svetovne zdravstvene organizacije – našel vsak«. Poudaril je še, da so bili v javnosti predstavljeni podatki o številnih bolnikih po svetu, ki so bili okuženi s covidom-19, a so umrli zaradi drugih bolezni. Vira za to trditev ni navedel.
Pri WHO so marca v smernicah za ravnanje z umrlimi s covidom-19 zapisali, da je treba »v vsakem primeru tehtati med pravicami družine umrlega, potrebo po ugotovitvi vzroka smrti in tveganjem za prenos okužbe«. Obdukcij sicer niso odsvetovali, so pa pojasnili, da je lahko človek, ki je umrl med infekcijsko dobo, še vedno kužen, zato so opozorili, naj se osebje med obdukcijo bolnikov s covidom-19 dodatno zaščiti.
V Sloveniji se obdukcija po zakonu o zdravstveni dejavnosti opravi, kadar bolnik umre v zdravstvenem zavodu ali drugi zdravstveni ustanovi, opustiti pa se jo sme, če vzrok smrti ni sporen. Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so aprila v priporočilih za ravnanje z umrlim, ki je bil okužen ali pri katerem je obstajal sum na okužbo s covidom-19, zapisali, da obdukcijo odsvetujejo. Če je ta nujna zaradi suma kaznivega dejanja, okoliščin smrti ali nejasnega vzroka smrti, pa se opravi najprej 24 ur po sprejemu trupla ali po preteku treh dni od smrti.
»Po priporočilih NIJZ so bile obdukcije umrlih s covidom-19 odsvetovane, ne pa prepovedane,« je za Razkrinkavanje.si pojasnil Jože Pižem, patolog z inštituta za patologijo ljubljanske medicinske fakultete. Poudaril je, da so obdukcije okuženih s covidom-19 tvegane in da je večina obdukcijskih prostorov v Sloveniji za tovrstne postopke neprimerna.
Na inštitutu so od aprila do konca oktobra opravili 13 obdukcij umrlih s covidom-19. Sedem umrlih, za katere imajo dokončne podatke, je bilo starih od 48 do 85 let, vsi pa so imeli pridružene različne bolezni, ki so v populaciji, predvsem pri starejših, pogoste, denimo visok krvni tlak.
Pižem je pojasnil, da je bil pri vseh obduciranih brez dvoma vzrok smrti covid-19. »Okvara pljuč pri bolnikih s covidom-19 je bila izredno huda. Tako izrazito okvaro zelo redko srečamo pri umrlih brez okužbe z virusom sars-cov-2.«
Tomaž Zupanc, predstojnik inštituta za sodno medicino, je povedal, da so pri njih prvo obdukcijo okuženega s covidom-19, pri katerem je bil vzrok smrti sars-cov-2, izvedli sredi septembra. Pred tem tovrstnih obdukcij niso izvajali, kajti na inštitutu opravljajo le obdukcije, kadar gre za sumljivo smrt ali tako, povezano s kaznivim dejanjem.
Do konca oktobra so nato opravili še najmanj devet obdukcij okuženih s covidom-19, saj »nekatere institucije zavračajo okužene, ki jih je treba obducirati zaradi razjasnitve vzroka smrti, in jih usmerjajo na naš inštitut,« je pojasnil Zupanc.
Sebastijan Piberl: »Zdravniki se med sabo ne moremo dogovoriti, kaj je pravi odvzem testa.«
Specialist splošne medicine Sebastijan Piberl je v pogovoru še dejal, da se pri testih PCR, ki se uporabljajo za diagnosticiranje covida-19, jemljejo brisi iz nosu. Po njegovem mnenju je to napačno mesto za odvzem, saj je nos »filtrirna naprava«, to pa ne pomeni, da ima človek »vse, kar so pobrali od tam, tudi v organizmu«. Piberl je dodal, da je po njegovem mnenju pravo mesto za odvzem brisa pred testiranjem na covid-19 žrelo. Vira za to ne v oddaji ne v odzivu za Razkrinkavanje.si ni navedel.
NIJZ je v navodilih, ki jih je izdal za zdravstvene delavce, zapisal, da se okužba potrjuje na podlagi brisa nosno-žrelnega prostora, žrela, izpljunka ali predela pljuč. Osebni ali dežurni zdravnik bolnika s sumom okužbe »napoti na odvzem kužnin na eno od 16 lokacij po navodilih ministrstva za zdravje«.
»Preiskava brisa nosno-žrelnega predela je zlati standard v diagnostiki virusnih okužb dihal,« je za Razkrinkavanje.si pojasnila specialistka infektologije in intenzivne medicine na ljubljanskem UKC Nina Grasselli Kmet.
Dodala je, da je bris žrela manj primeren, pri čemer je navedla raziskavo, ki je bila maja letos objavljena v reviji International journal of infectious diseases. Med 353 vključenimi v raziskavo je preiskava brisa nosno-žrelnega prostora okužbo potrdila pri 67 ljudeh, preiskava brisa nižjega ustno-žrelnega prostora pa le pri 27.
Tudi pri WHO so v smernicah za testiranje okuženosti z virusom sars-cov-2 navedli, da je bris nosno-žrelnega prostora ustreznejši od brisa nižjega ustno-žrelnega. Pri tem so se sklicevali na več raziskav, med drugim na študijo, septembra letos objavljeno v reviji ameriškega združenja za nalezljive bolezni. V prvem tednu po okužbi so na vzorcih iz nosno-žrelnega prostora pravilno zaznali navzočnost virusa v 95 odstotkih primerov, na vzorcih iz ustno-žrelnega prostora pa je bila učinkovitost testa 88-odstotna.
Tudi Matjaž Retelj z novomeškega oddelka za mikrobiološke analize živil, vod in drugih vzorcev okolja pri nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da je nosno-žrelni prostor po ugotovitvah iz strokovne literature in po mnenju slovenske stroke najprimernejše mesto za odvzem brisa za ugotavljanje okužbe s covidom-19.
Dodal je, da so pri okužbi spodnjih dihal sicer najboljše mesto za odvzem vzorca pljuča, vendar je taka metoda invazivna, zahteva visokousposobljen kader in pomeni nevarnost za prenos okužbe, zato je primerna zgolj za bolnike na oddelkih za intenzivno terapijo. »V prvem tednu po okužbi je najprimernejši vzorec iz nosno-žrelnega prostora, v kasnejši fazi razvoja bolezni in ob prizadetosti pljuč pa vzorec iz spodnjih dihal,« je pojasnil.
S K L E P
Na youtube kanalu Glas razuma so 16. septembra objavili video Odkrito o covidu-19, v katerem so zdravniki in drugi v pogovoru z inženirjem elektrotehnike Aljošo Rojacem prevpraševali odzivanje na nevarnost covida-19.
Video, ki si ga je do začetka novembra ogledalo več kot 33 tisoč uporabnikov, je bil v obtoku tudi na več facebook straneh in v javnih skupinah na tem omrežju. Številne od njih so povezane z Jasno Martinjak, ki je pojasnila, da je video pripravilo Gibanje Triglav.
Facebook stran skupine kaže, da se je ta prej med drugim imenovala Zedinimo Slovenijo in Varda za Slovenijo, ena od administratork skupine pa je vidna podpornica štajerske varde in gibanja Zedinjena Slovenija Anica Bidar.
Travmatolog Uroš Dobnikar je v pogovoru dejal, da zdrave osebe virusa ne morejo prenašati in da znanstvenih dokazov, ki bi to podkrepili, ni. Na vprašanje voditelja, ali asimptomatski okuženi lahko prenašajo virus, je odgovoril: »Če je človek zdrav, kako bo prenašal virus?«
Tako virologinja z nacionalnega inštituta za biologijo Maja Ravnikar kot infektologinja z infekcijske klinike ljubljanskega kliničnega centra Nina Grasselli Kmet sta za Razkrinkavanje.si pojasnili, da okuženi virus lahko prenesejo na druge, preden se pojavijo bolezenski simptomi. Prav tako lahko okužbo širijo tisti, ki nikoli ne razvijejo znakov bolezni.
Takšnih je po oceni ECDC 16 odstotkov bolnikov, pri čemer so poudarili, da študije o tem niso zanesljive, ker niso bile opravljene na naključnih vzorcih.
Trditev Uroša Dobnikarja, da okuženi brez simptomov virusa ne morejo prenašati, ne drži.
Dobnikar je v pogovoru še zatrdil, da maske niso namenjene splošni uporabi v zdravi populaciji. Za učinkovitost splošne uporabe mask po navedbah WHO sicer ni dovolj neposrednih dokazov, toda pregledna študija iz junija letos, na katero so se sklicevali v priporočilih o uporabi mask za zaščito pred covidom-19, je pokazala, da uporaba mask v splošni populaciji zmanjšuje možnost prenosa okužbe.
Po navedbah virologinje Maje Ravnikar in infektologinje Nine Grasselli Kmet je med epidemijo uporaba mask v splošni populaciji pomembna, saj preprečuje prenos okužbe z asimptomatsko in predsimptomatsko okuženih na neokužene.
Dobnikar sicer ne v odgovoru za Razkrinkavanje.si ne v posnetem pogovoru ni navedel virov za svojo trditev.
Trditev, da maske niso namenjene splošni uporabi, je neutemeljena.
Upokojeni abdominalni kirurg Eldar Magomomedović Gadžijev je dejal, da obdukcije umrlih s covidom-19 »niso bile dovoljene«. Za Razkrinkavanje.si je pojasnil, da se je pri tem skliceval na navodilo WHO.
Ta je marca resda izdala smernice za ravnanje z umrlimi s covidom-19 in zapisala, da je treba »v vsakem primeru tehtati med pravicami družine umrlega, potrebo po ugotovitvi vzroka smrti in tveganjem za prenos okužbe«. Pojasnili so, da je človek, ki je umrl med infekcijsko dobo, lahko še vedno kužen, zato so opozorili, naj se osebje med obdukcijo bolnikov s covidom-19 dodatno zaščiti.
NIJZ je izvajanje obdukcij umrlih s covidom-19 odsvetoval, nihče pa jih ni prepovedal. Na inštitutu za patologijo ljubljanske medicinske fakultete so od aprila do konca oktobra opravili 13 obdukcij umrlih s covidom-19. Na sodnomedicinskem inštitutu, kjer sicer izvajajo le obdukcije, povezane s sumljivimi smrtmi ali kaznivimi dejanji, pa so od sredine septembra do danes opravili najmanj deset obdukcij okuženih s covidom-19.
Trditev Eldarja Magomomedovića Gadžijeva, da obdukcije umrlih s covidom-19 niso bile dovoljene, ne drži.
Specialist splošne in urgentne medicine Sebastijan Piberl je dejal, da se zdravniki med seboj ne morejo dogovoriti, kakšen je pravi odvzem vzorca. Sam pa meni, da pravo mesto za odvzem brisa ni nos, temveč žrelo.
Infektologinja Nina Grasselli Kmet in Matjaž Retelj iz nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano sta potrdila in pojasnila, da je najprimernejše mesto za odvzem vzorca nosno-žrelni prostor. To potrjuje tudi več raziskav, prav tako bris nosno-žrelnega prostora kot najprimernejši način pridobivanja vzorca za test na covid-19 navaja WHO.
Trditev, da se zdravniki ne morejo dogovoriti, kaj je pravi odvzem vzorca, ne drži.
Prispevek je nastal v sodelovanju s portaloma za preverjanje vsebin Raskrinkavanje.ba in Faktograf.hr, ki sta člana regionalne mreže za preverjanje medijskih vsebin SEECheck.
