Avtogrob: tretjina divjih odlagališč avtomobilov ostaja kljub ukrepom inšpektorata

Na desetine neprijavljenih odlagališč avtomobilov, ki smo jih odkrili v Avtogrobu, smo predstavili inšpekciji za okolje. Iz njihovih odgovorov je razvidno, da so bili z večino lokacij že seznanjeni. Kljub dobri informiranosti inšpekcije so sistemi nadzora in kaznovanja neučinkoviti in počasni, pomanjkljiva zakonodaja pa omogoča izigravanje.

Žana Erznožnik, Meta Gantar

—

Foto: Oštro

»Klicala me je mlada družina. Končno so lahko kupili zemljišče, da bi si sezidali hišo, ampak je na njem nekdo pustil izrabljen avto, zato jih je zanimalo, kako ga lahko odstranijo,« pripoveduje Nataša Mikulin, direktorica novogoriškega podjetja za razstavljanje izrabljenih vozil Jung in podpredsednica sekcije avtoserviserjev pri obrtno-podjetniški zbornici.

Četudi ima podjetje Jung okoljevarstveno dovoljenje za zbiranje in razstavljanje vozil, avtomobila na parceli omenjene družine niso smeli prevzeti.

Vozilo je po interpretaciji Mikulinove zakonsko opredeljeno kot izrabljeno, ko ga lastnik odda pooblaščenemu obratu za razstavljanje oziroma prepusti v ravnanje kot odpadek. Če bi Jung ali lastniki zemljišča avto odpeljali v recikliranje, bi to lahko pomenilo, da so ga ukradli oziroma nedopustno posegli v tujo lastninsko pravico.

»Neregistrirana in poškodovana vozila niso sama po sebi izrabljena,« pravijo na inšpektoratu za okolje in energijo, kjer so pristojni za nadzor nad ravnanjem z odpadki. Ti so po zakonu o varovanju okolja opredeljeni kot snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči. Kdaj mora lastnik odpadke zavreči, ni jasno ne iz zakona ne iz uredbe.

»Ker predpisi nedvoumno ne določajo, kdaj se lahko posamezno vozilo šteje za izrabljeno, je presoja prepuščena ugotovitvam inšpektorjev,« so še pojasnili. Inšpektorji morajo v inšpekcijskem postopku identificirati zadnjega lastnika vozila in ugotoviti, ali gre dejansko za odpadek.

Če jim uspe oboje, zadnjemu lastniku odredijo oddajo izrabljenega vozila v registrirani obrat za razstavljanje. Če obojega ne ugotovijo ali če se izkaže, da lastnik za izrabljeno vozilo plačuje dajatev, inšpektorat nima podlage za ukrepanje, četudi gre v naravi za zbirališče starih avtomobilov brez okoljevarstvenega dovoljenja.

“Okrog desetina odlagališč je po ugotovitvah Oštra starejših od deset let.”

Na ministrstvu za okolje definicije izrabljenega vozila ne problematizirajo. Po njihovem ni izjem, po katerih bi podjetja ali osebe brez vpisa v evidenco zbiralcev in razstavljavcev izrabljenih vozil taka vozila lahko zbirala.

V projektu Avtogrob smo našli 74 neprijavljenih odlagališč izrabljenih vozil, katerih lastniki ali tam delujoča podjetja nimajo okoljevarstvenega dovoljenja za zbiranje ali razstavljanje vozil. Pri tem smo upoštevali dejansko stanje, tako da smo med izrabljena vozila šteli vozila, ki so vidno poškodovana ali neregistrirana in starejša.

Tri neprijavljena odlagališča so manj kot kilometer oddaljena od uradnega. Uradnih zbiralcev in razstavljalcev vozil je trenutno 80.

Nevarni za okolje in za ljudi

Po oceni nevladne organizacije Ekologi brez meja je raziskava projekta Avtogrob pokazala, da v Sloveniji odpadki, vključno z odsluženimi avtomobili, še vedno ꞌuhajajoꞌ iz sistema razgradnje. Pri tem sistemi nadzora in kaznovanja ostajajo neučinkoviti, počasni in brez preventivnega učinka. 

»Brez sprememb bo še naprej prihajalo do ogrožanja naših ekosistemov, virov pitne vode, zdravja in do nadaljnjega nepravilnega odlaganja.« Opozorili so, da so motorna vozila polna nevarnih snovi, kot so baterije, olje, gorivo, pri nepravilnem ravnanju z njimi pa lahko zaradi neurejenega razstavljanja, kurjenja in drugih procesov postanejo nevarni tudi drugi deli vozila.

“Olja in bencini iztekajo že pri voznih avtomobilih, kaj šele pri zapuščenih na črnih deponijah, kjer ni nameščenih ustreznih lovilcev teh snovi.”

— Mihael Jožef Toman, strokovnjak za vode in profesor na biotehniški fakulteti v Ljubljani

»Odsluženi avtomobili, ki niso ustrezno deponirani, so brez dvoma nevaren odpadek, še posebej v bližini vodotokov in stoječih voda, ali če nevarne snovi kapljajo v podtalne vode,« je ugotovitve Oštra komentiral profesor z ljubljanske biotehniške fakultete Mihael Jožef Toman, podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda.

Pojasnil je, da so med najbolj nevarnimi avtomobilskimi deli akumulatorji z elektrolitom, ki je raztopina žveplove kisline in destilirane vode, vsebuje pa še težke kovine, kot so živo srebro, kadmij, svinec in nikelj.

Ti v organizmih delujejo rakotvorno, toksične pa so že majhne količine: »Predvsem za vodne organizme so nevarni tudi ostanki olj in bencinov.« To so snovi, ki so v večjih količinah akutno strupene, sicer pa tudi rakotvorne.

»Olja in bencini iztekajo že pri voznih avtomobilih, kaj šele pri zapuščenih na črnih deponijah, kjer ni nameščenih ustreznih lovilcev teh snovi,« je opozoril Toman.

Ukrepi inšpektorata ne zaležejo

Okrog desetina od 74 odkritih neprijavljenih odlagališč po ugotovitvah Oštra deluje že več kot desetletje, tretjina pa ostaja kljub ukrepom okoljskega inšpektorata, kar kaže na razširjenost problema, pa tudi na zahtevnost in neučinkovitost inšpekcijskega ukrepanja na področju izrabljenih vozil. 

Podobno v nedavnem sporočilu za javnost po večmesečni koordinirani akciji nadzora nad ravnanjem z izrabljenimi vozili ugotavlja tudi inšpekcija za okolje. Nadzor so letos uvedli »zaradi večjega števila prejetih prijav«. Pokazal je »precejšnjo razširjenost nepravilnosti« pri ravnanju z izrabljenimi vozili in potrdil, da je to »eno izmed najzahtevnejših področij inšpekcijskega nadzora«.

V okviru akcije so izdali tri opozorila in deset inšpekcijskih odločb, 33 postopkov pa zaradi zahtevnosti ugotavljanja dejanskega stanja v začetku decembra še poteka. Doslej so izrekli globe ter prepovedi skladiščenja odpadkov in njihovo oddajo kateremu od pooblaščenih izvajalcev zbiranja in predelave.

Na okoljskem inšpektoratu sicer še niso obravnavali vseh lokacij, ki smo jim jih posredovali v pregled. Kot so napovedali, bodo prihodnje leto vnovič izvedli akcijo nadzora nad ravnanjem z izrabljenimi motornimi vozili, pri čemer si bodo pomagali tudi z našimi informacijami.

Ena izmed dolgoletnih deponij, ki ji ukrepi inšpektorata ne morejo do živega, je v Stolovniku v Krškem, kjer je ta čas na parcelah Igorja in Evalda Vodopivca poleg drugih odpadkov najmanj 11 avtomobilov. Odpadki se v neposredni bližini potoka Brestanica kopičijo vsaj od leta 2006, ko so na inšpektoratu za okolje uvedli postopek.

Ta po skoraj 20 letih še ni končan. Določili so, da mora lastnik odpadke predati pooblaščenemu zbiralcu, toda izvršba kazni še vedno poteka.

Igor Vodopivc nas je za pojasnila usmeril na svoje starše. Po pojasnilu njegove mame je na parcelah, ki so v solasti moža in sina, okrog šest avtomobilov, eden izmed njih je starodobnik, vsi pa so tehnično brezhibni. 

Kot je še pojasnila, je na parcelah tudi nekaj strojev za predelavo plastike, saj so se včasih ukvarjali s to dejavnostjo, a so jo opustili zaradi več inšpekcijskih postopkov. Po njenih besedah jim je inšpekcija za odvoz odpadkov lani naložila za 455 tisoč evrov kazni, številni odpadki, ki jih mož Evald dojema kot še uporaben material, pa še ostajajo. Z odlagališčem niso obremenjevali vode ali narave, je dodala.

Fotografije odlagališča v Krškem. Foto: Oštro

Še eno odlagališče ob vodnem viru, kjer ukrepi inšpektorata ne zaležejo, je v Zagorju ob Savi, le 10 metrov od potoka Medija, in sega tudi na zemljišče v državni lasti. Direkcija za vode je s tem odlagališčem inšpektorat seznanila že leta 2023. Po podatkih Oštra je tam še vedno več kot 30 izrabljenih vozil.

Inšpektorat je v zvezi z zagorskim odlagališčem med letoma 2021 in 2025 prejel kar sedem prijav in sprožil dva inšpekcijska postopka. Prvega so zaključili z odlokom o prenehanju skladiščenja izrabljenih vozil, drugi pa še ni končan, saj zavezanec ni prenehal z odlaganjem odpadkov, prav tako jih ni predal pooblaščenim zbiralcem. Inšpektorat je zavezancu izdal globo, ki še ni poravnana.

Kdo to je, iz odgovorov inšpektorata ni jasno, najverjetneje pa gre za Žana Klinca, lastnika večine onesnaženih zemljišč na avtoodpadu. Klinc se na vprašanja Oštra še ni odzval, za lokalni portal Zon.si pa je aprila letos trdil, da ne gre za avtoodpad, ampak za zbirališče vozil.

Odlagališče sredi Postojne leta 2021. Foto: Oštro

Približno šest let je trajalo, da je inšpektorat prvič ukrepal glede odlagališča sredi Postojne, na Ulici Luke Čeča. Tam glede na satelitske posnetke lastnik zemljišča Franc Gulja avtomobile in druge odpadke kopiči že vsaj od leta 2011, inšpektorat pa je leta 2017 sprožil postopek ter od takrat lastniku naložil kazni v višini 61 tisoč evrov.

Kot je za Oštro pojasnil postojnski župan, ki že lep čas spremlja to dogajanje, inšpektorat Gulji vsakih nekaj mesecev napiše kazen. Ko se znesek neplačanih kazni nabere, gre za kak mesec v zapor, nato pa nadaljuje z zbiranjem avtomobilov.

Guljev odpad sredi Postojne je sicer zgolj eden od treh njegovih, ki nam jih je uspelo potrditi.  Njegovega kontakta nismo mogli pridobiti.

Neučinkoviti so tudi ukrepi inšpektorata v primeru enega izmed treh največjih odlagališč, odkritih v projekt Avtogrob, v Vodicah, kjer je več kot 100 izrabljenih vozil. Na zemljiščih v lasti Petra Ježa, v enem primeru pa tudi vodiške občine, so avtomobili že vsaj od leta 2008. 

Inšpektorat je prvič ukrepal leta 2021, ko je izdal odločbo o prepovedi razstavljanja izrabljenih motornih vozil. Ježa to ni ustavilo, saj je inšpektorat med letoma 2022 in 2024 prejel še štiri prijave o kopičenju izrabljenih motornih vozil, glede na satelitske posnetke pa so bili avtomobili letos julija spet tam. 

Z Ježem nismo mogli stopiti v stik. Kot so nam pojasnili na vodiški občini, imajo enake težave tudi oni, saj se ne odziva niti na njihove obiske na domu.

“Lahko potrdimo, da kršitelji v praksi pogosto tudi po uvedbi postopkov in izrečenih kaznih nadaljujejo z zbiranjem izrabljenih vozil.”

— inšpektorat za okolje in energijo

»Lahko potrdimo, da kršitelji v praksi pogosto tudi po uvedbi postopkov in izrečenih kaznih nadaljujejo zbiranje izrabljenih vozil,« so za Oštro pritrdili na inšpektoratu. Po njihovi oceni gre pri tem za ekonomski interes, saj lahko vozila razstavijo na uporabne dele in jih prodajo, preostanek pa prodajo kot odpadno železo. Rešitev za bolj učinkovit nadzor vidijo v povezovanju inšpekcijskih organov, denimo tržne inšpekcije, finančne uprave in policije.

Nataša Mikulin, podpredsednica sekcije avtoserviserjev pri OZS iz podjetja Jung, je opozorila, da če lastniki svoje izrabljeno vozilo prepustijo nelegalnim razgrajevalcem, ti običajno ne poskrbijo za ustrezno recikliranje nevarnih snovi v avtomobilih. »Treba se je vprašati, kje končajo nevarne snovi, kot so olje, antifriz, akumulator in plin iz klimatske naprave. Verjetno se izlivajo ali pa pronicajo v zemljo, s tem pa lahko onesnažijo tudi vodo.«

Kaznivo dejanje obremenjevanja in uničenja okolja ter prostora se je sicer v zadnjem desetletju redko sodno preganjalo. Po podatkih statističnega urada je bilo izrečenih 27 pravnomočnih obsodb. Od tega so morali v zapor le trije oziroma vsak deveti obsojeni. Lani je bila na tem področju izrečena najvišja zaporna kazen po letu 2014, to je od dve do deset let zapora.

Sive cone regulacije

Težave pri sistemskem ukrepanju glede nelegalnih odpadov in njihovi sanaciji se pojavijo tudi, ko ni jasno, kdo je lastnik izrabljenih avtomobilov. S tem se denimo v Kromberku pri Novi Gorici spoprijemata državna družba za svetovanje in upravljanje DSU in Meblo holding, ki je v stečaju. Od prijavljenega zbiralca in razgrajevalca avtomobilov je odlagališče oddaljeno le slab kilometer.

Sodeč po satelitskih posnetkih je tam poleg avtomobilov od leta 2020 tudi kup zavrženih avtomobilskih delov. Konec letošnjega septembra pa smo na tej lokaciji našteli vsaj dvajset izrabljenih vozil. Tri izmed parcel, na katerih ležijo avtomobilski odpadki, so v lasti DSU, od koder so sporočili, da so z zadevo seznanjeni. Pojasnili so, da je vozila pred leti na lastne stroške že poskušala odstraniti nekdanja DUTB, a jih je okoljski inšpektorat opozoril, da za to niso pooblaščeni. 

Podjetje DSU je inšpektorat letos spomladi pozvalo k pojasnilu o poteku postopka. Inšpektorat jim je odgovoril, da trenutno preverjajo lastništvo zavrženih vozil, nakar bodo lastnike pozvali, naj jih odstranijo, šele zatem pa bo DSU lahko ustrezno ukrepal.

Inšpektorat je Oštru sprva sporočil, da so prijavo v zvezi s tem odlagališčem prvič prejeli šele lani in da trenutno poteka ugotovitveni postopek. Ko smo jih seznanili z navedbami DSU, da je situacijo poskušala reševati že nekdanja DUTB, pa so pojasnili, da so prvo prijavo prejeli leta 2022, vendar zgolj v vednost, saj je bila naslovljena na medobčinsko inšpekcijo.

»Ker gre za parkirana neregistrirana vozila v obrtni coni na javni površini in ne za odpadna vozila v naravnem okolju, je bila zadeva takrat opredeljena kot izvirna pristojnost občine Nova Gorica, zato je inšpekcija za okolje ni obravnavala.«

Fotografije z odlagališča v industrijski coni Kromberk, deloma na zemljiščih v lasti D.S.U. Foto: Oštro

Predpisi o ravnanju z izrabljenimi vozili ne določajo izjeme, po kateri bi lahko gasilska društva zbirala izrabljena vozila in jih uporabljala za vaje gašenja in reševanja iz vozil. Če bi razgrajevalci vozil želeli ravnati povsem skladno s pravilnikom o ravnanju z izrabljenimi vozili, bi smeli v obdelavo prevzemati samo vozila brez ključnih manjkajočih kosov, kot so motor, vrata in luči, nato pa jih ne bi smeli več puščati iz obrata, četudi za izobraževalne namene, je pojasnila direktorica Junga.

Na ministrstvu za okolje so na vprašanje, ali obstajajo izjeme, po katerih lahko denimo gasilska društva ali avtoserviserji zbirajo izrabljena vozila, odgovorili, da lahko z njimi ravnajo le pooblaščeni zbiralci in razstavljavci z okoljevarstvenim dovoljenjem. 

Kot so pojasnili, pa lahko gasilska društva izrabljena vozila za izobraževalne namene pridobijo na dva načina. Lahko jim jih podarijo ali prodajo zadnji lastniki, po usposabljanju pa tako vozilo oddajo obratu za razstavljanje, pri čemer morajo priložiti vse sestavne dele, ki so jih zaradi usposabljanja odstranili, pa tudi tekočine in odklopljen akumulator. Lahko pa pri upravljavcih obratov za razstavljanje pridobijo vozilo, ki je že brez nevarnih snovi, in ga nato vrnejo.

Na območju nekdanje vojašnice na Vrhniki, ki je v lasti države in v upravljanju ministrstva za obrambo, je zadnjih sedem let dobrih 30 izrabljenih avtomobilov. Nekaj teh naj bi bilo namenjenih prav za gasilske vaje.

Na obrambnem ministrstvu so pojasnili, da parcele, na katerih so vozila, oddajajo PGD Stara Vrhnika in društvu Autosport Jazon. V teh primerih po njihovem ne gre za nelegalni odlagališči, saj društvi avtomobile uporabljata za vaje reševanja iz avtomobilov in gašenja ter za vzdrževanje vozil za športna tekmovanja.

Uredništvo Oštra je v videoposnetku zabeležilo, da so neznane osebe novembra ob delavnici Autosporta Jazon na odprtem kurile ogenj, pri čemer se je v okolici širil rezek vonj. Inšpektorat za to lokacijo ni prejel nobene prijave, so pojasnili v odgovoru na novinarska vprašanja, ki so vključevala tudi predstavitev vseh 74 lokacij, odkritih v projektu Avtogrob.

Tolminskim gasilcem pa je glede na njihovo objavo na facebooku vozila za vaje vsaj enkrat priskrbelo tamkajšnje podjetje Ortis, ki sicer brez okoljevarstvenega dovoljenja dobrih 400 metrov od Soče zbira in razstavlja izrabljena vozila. Površine z avtomobili segajo tudi na občinsko parcelo. Toda na tolminski občini menijo, da lastnik zgolj opravlja avtostoritve, odkup in razgradnjo vozil, okoljski inšpektorat pa je med letoma 2012 in 2018 v zvezi z odpadom vodil dva inšpekcijska postopka.

Nelojalna konkurenca in morebitne rešitve

V projektu Avtogrob smo ugotovili, da se vsaj šest upravljavcev neprijavljenih odlagališč prek podjetij ukvarja ali so se ukvarjali s cestnim in tovornim prevozom, za nekatere pa glede na dostopne podatke sklepamo, da to dejavnost opravljajo kot fizične osebe. Po podatkih ministrstva za infrastrukturo je bilo leta 2023 v Sloveniji registriranih 1130 avtovlek, kar 377 pa jih je bilo v lasti fizičnih oseb.

Ena od avtovlek, ki smo jih opazili na terenu. Foto: Oštro

Na sekciji avtoserviserjev pri OZS, v okviru katere delujejo tudi razstavljavci vozil, se sprašujejo, zakaj bi fizična oseba potrebovala avtovleko, če ne gre za neke vrste dejavnost na črno. Menijo, da bi lahko država z drugačno regulacijo dejavnosti avtovleke omejila nezakonito dejavnost v zvezi z zbiranjem in razstavljanjem izrabljenih avtomobilov.

Poleg tega bi lahko ꞌuhajanje vozilꞌ iz sistema ravnanja z izrabljenimi vozili zmanjšali z dopolnitvijo postopkov na enotah za registracijo ob odjavah vozil. Po trenutni ureditvi lahko namreč lastnik ob odjavi vozila priloži potrdilo o uničenju oziroma razgradnji, ki ga dobi ob oddaji legalnim zbiralcem ali razstavljavcem vozil. Če lastnik vozila pred odjavo ne proda naprej nekomu, ki bi ga spet registriral, niti ga ne odda v razgradnjo, pa po dveh letih dobi prvi poziv za plačevanje dajatve na izrabljena vozila.

Toda če vozilo odjavi z informacijo, da ga bo prodal v tujini, za izrabljeni, a ne odloženi avtomobil ne bo več veljala dajatev na izrabljena vozila. Po oceni dveh registriranih razgrajevalcev prav taka pogosto končajo
na nelegalnem odlagališču ali v naravi, in ne nujno v tujini, kamor naj bi bila uradno predana.

Takšne primere bi lahko preprečili, če bi bile registracijske enote ob odjavi vozila zaradi prodaje v tujino po preteku dveh let od odjave dolžne zahtevati carinsko deklaracijo ali potrdilo o registraciji v drugi državi, meni avtoserviserska sekcija pri OZS.

Na inšpektoratu za okolje so ob vprašanju o pomanjkljivostih zakonodaje poudarili potrebo po natančnejši definiciji izrabljenega vozila ter merilih za razlikovanje med rabljenim in izrabljenim vozilom. 

V evropskem parlamentu je v obravnavi predlog uredbe, ki med drugim zadeva prav določitev teh meril, pa tudi ukrepe za izboljšanje obdelave izrabljenih vozil in večjega zajema v obdelavo, kar na inšpektoratu podpirajo. Sprejetje uredbe je predvideno v prvi polovici prihodnjega leta. 

Kot so nam povedali naši sogovorniki med pooblaščenimi zbiralci in razstavljavci izrabljenih vozil, imajo občutek neenakosti pred zakonom. Kot registrirani podjetniki so deležni nenehnega nadzora in omejitev, ob nepravilnem ravnanju prejemajo kazni, ki neregistrirane subjekte le redko doletijo.

Razgrajevanje avtomobila in skladiščenje avtodelov pri enem od registriranih razstavljalcev. Foto: Oštro

Zaradi nelojalne konkurence, ki deluje na črno, brez nadzora, obveznosti poročanja nadzornim institucijam, deloma pa tudi brez plačevanja davkov, uradni razgrajevalci trpijo veliko poslovno škodo, nekateri celo razmišljajo o prenehanju razgrajevalne dejavnosti.

Kup manj donosnih avtodelov v Kromberku, ob enem izmed izrabljenih avtomobilov. Foto: Oštro

Podpredsednica sekcije avtoserviserjev pri OZS je opozorila, da neozaveščeni ljudje svoj avto raje oddajo neprijavljenim razgrajevalcem, saj jim ti lahko ponudijo zastonj avtovleko in nekaj sto evrov, česar uradni razgrajevalci ne morejo zagotoviti: »Pri tem lastniki izrabljenih vozil ne pomislijo na ceno, ki jo plača narava in posledično naše zdravje.«

Po njenih besedah razgrajevalci z dovoljenjem zagotavljajo, da je 95 odstotkov posameznega avtomobila recikliranega, od tega pa morajo 10 odstotkov spraviti v ponovno uporabo, kar dosežejo s prodajo rabljenih avtodelov. Teh sicer ne morejo prodajati po enakih cenah kot razgrajevalci na črno, ki se lahko izogibajo davkom, prodajajo dobičkonosne ali neuporabne dele, nevarne tekočine pa zgolj zavržejo. 

Manjši ukrep, s katerim bi lahko spodbudili legalno razgradnjo in ponovno uporabo, bi bil nižja obdavčitev prodaje delov za ponovno uporabo, menijo avtoserviserji pri OZS.

O občutku dvojnih meril so poročali tudi občani, ki so ꞌprisiljeniꞌ sobivati z neprijavljenimi avtomobilskimi odpadi. Ljubitelj starodobnikov iz Kočevja Matic Praznik je spomnil na absurden medijsko odmeven inšpekcijski postopek proti babici, ki je bila letos v Kočevju kaznovana, ker je njen vnuk uriniral na travniku. »Hkrati pa imamo tu resne onesnaževalce, ne le avtomobilske, tudi industrijske, ki jih nihče ne preganja. Kočevje leži na kraškem svetu, spodaj je podtalnica, v katero se z neurejenih odlagališč stekajo odpadna olja in druge škodljive snovi,« opozarja in se sprašuje, kaj dela inšpekcija.

Projekt Avtogrob je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo.