Avtogrob: v Sloveniji je najmanj 74 neprijavljenih avtomobilskih odpadov
V preiskovalnem projektu Avtogrob smo po vsej Sloveniji našli 74 neprijavljenih odlagališč izrabljenih avtomobilov. Skoraj vsako peto tako onesnaženo zemljišče je v lasti občine, države ali državnega podjetja. Več dolgoletnih odlagališč ni bilo saniranih kljub akcijam okoljskega inšpektorata. Vse kaže, da ima Slovenija z izrabljenimi avtomobili sistemski problem.
Žana Erznožnik, Meta Gantar, Uroš Škerl Kramberger, Aljaž Primožič
—
Ilustracija: Jagoda Jejčič
Sredi idilične vasice Suhor z lepim pogledom na novomeško kotlino je že več kot 20 let neprijavljeno odlagališče avtomobilov. Po ugotovitvah Oštra je tam na travniku, okrog ene izmed kmetij in v bližnjem gozdu odvrženih več kot sto avtomobilov, ki jih prerašča bujno grmovje. Novomeški inšpektorat za okolje je od Suhorja oddaljen le slabih pet kilometrov.
Gre za okoljsko najbolj problematično izmed 74 neprijavljenih odlagališč izrabljenih vozil, ki jih je Oštro odkril v večmesečni preiskavi. Njihovo število je skoraj enako številu uradno registriranih zbiralcev in razgrajevalcev odsluženih avtomobilov, ki jih je v Sloveniji 77.
Poleg preverjanja obstoja odlagališč in njihove velikosti, kar smo novinarji Oštra izvajali na terenu ter s pomočjo satelitskih posnetkov iz leta 2025, smo z uporabo javno dostopnih evidenc identificirali in preverili tudi podatke o lastništvu parcel, na katerih ležijo izrabljeni avtomobili. Ugotovili smo, da je večina odlagališč na zemljiščih v lasti fizičnih oseb, slabih 20 odstotkov pa jih je v lasti občine, države ali državnega podjetja
Avtomobili v objemu narave
Nevladna organizacija Ekologi brez meja je za neprijavljene avtomobilske odpade, ki jih je odkril Oštro, izračunala oceno okoljske nevarnosti. Ta poleg števila avtomobilov upošteva še hidrogeološke razmere, oddaljenost najdišča od površinskih voda in oddaljenost od območja pogostih poplav pa tudi od zavarovanih naravnih območij.
Eno izmed dveh okoljsko najnevarnejših je avtomobilsko odlagališče v Suhorju, ki je od zavarovanega naravnega območja Luknja oddaljeno zgolj 460 metrov. Po poročanju medijev se na tamkajšnjih zasebnih zemljiščih avtomobili kopičijo že vrsto let. Ob preverbi Oštra jih je bilo več kot sto.
Kot pravi lastnica parcel Jožefa Kukman, je s tamkajšnjimi odpadnimi vozili seznanjena. Dodala je, da bo osebi, ki zemljišče uporablja kot odlagališče, naročila, da naše uredništvo kontaktira in pojasni podrobnosti. Na ta klic še čakamo. Na inšpektoratu so potrdili, da so na teh zemljiščih izvedli že več inšpekcijskih postopkov in izdali denarne kazni. Ni znano, komu.
Prvo mesto si z odlagališčem v Suhorju deli odlagališče v Cerkljah na Gorenjskem, v bližini ribnika Češnjevek, z več kot sto avti. V gorenjski pokrajini se sicer nahajajo kar tri med petimi najbolj okoljsko nevarnimi odlagališči – dve v Cerkljah in eno v Vodicah.
Pet odlagališč leži v naravnih rezervatih oziroma krajinskih parkih. Na tretje mesto med najbolj nevarnimi se je uvrstil odpad v Divači, ki leži v zaščitenem regijskem parku Škocjanske jame. Park tako ni zgolj domovanje netopirjev in endemita človeške ribice, ampak tudi odpadnih avtomobilov. Odlagališče se razprostira na zemljiščih v lasti fizičnih oseb – po večinskem deležu izstopa Helena Stanissa –, sega pa tudi na parcelo, s katero upravlja državna direkcija za infrastrukturo. Ta je bila o odlagališču obveščena šele ob prejemu novinarskih vprašanj.
Stanissa je v pogovoru pojasnila, da odpadna vozila in druge smeti na lokaciji kopičijo njeni sinovi, in nas usmerila na enega od njih. Ta je v kratkem uvodnem telefonskem pogovoru zanikal lastništvo odpadkov in avtomobilov. Podrobnejša pojasnila naj bi podal kasneje, vendar se ni več oglasil. Inšpektorat je sicer na tem območju inšpekcijski postopek vodil že 2014. in ga leto kasneje ustavil, saj je lastnik odpadke odstranil.
Vsaj od maja 2008 pa si lahko ostrogledi potniki, ki pristajajo ali vzletajo z letališča na Brniku, s ptičje perspektive ogledujejo eno večjih odlagališč, ki leži v Vodicah. Na njem je več kot sto izrabljenih avtomobilov, kar je bil eden izmed dejavnikov, da so ga Ekologi brez meja med obravnavanimi nevarnimi odlagališči uvrstili na četrto mesto.
Lastnik vodiškega neformalnega avtoodpada Peter Jež je bil obtožen kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja in se je moral junija 2024 zagovarjati na ljubljanskem okrožnem sodišču. To je za Oštro pojasnilo, da se je lastnik na predobravnavnem naroku izrekel za nedolžnega. Glavna obravnava po več kot letu in pol še ni bila razpisana.
Foto: Google maps
Večji del odlagališča je na zemljiščih v zasebni lasti, sega pa tudi na parcelo, s katero upravlja občina Vodice. Ta je od leta 2016 v sodelovanju z medobčinskim inšpektoratom na pristojni državni inšpektorat podala najmanj šest prijav. Nedavno pa so tako inšpektorat za naravne vire in prostor kot inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pozvali k rešitvi situacije.
Z Ježem nismo mogli stopiti v stik. Kot so nam pojasnili na vodiški občini, imajo enake težave tudi oni, saj se ne odziva niti na njihove obiske na domu.
Z inšpektorata so sporočili, da so mu oktobra 2021 z odločbo prepovedali razstavljanje izrabljenih motornih vozil. Med letoma 2022 in 2024 so v zvezi z njegovim odlagališčem prejeli štiri prijave, ugotovitveni postopek v zadevah pa še poteka. Inšpekcijski postopek v zvezi z eno od prijav so junija 2021 ustavili, saj se je z isto zadevo ukvarjal že kmetijski inšpektorat.
Tako kot opisani trije primeri je večina, nekaj več kot 75 odstotkov vseh zemljišč, na katerih so izrabljena vozila, v lasti fizičnih oseb. Med njimi je največ srednje velikih odlagališč z 11 do 50 avtomobili. Tudi 80 odstotkov identificiranih odlagališč z 51 do 100 avtomobili in tri največja z več kot 100 izrabljenimi avtomobili so na zasebnih parcelah.
Potniško letalo v Litiji. Foto: Oštro
Med preiskovanjem avtomobilskih odpadov na zasebnih parcelah smo naleteli tudi na bizaren primer: v občini Litija je parkirano odsluženo potniško letalo.
V lasti zasebnih podjetij je 11,3 odstotka zemljišč, na katerih smo identificirali odpade, država in državna podjetja so lastniki ali solastniki kar 9,4 odstotka spornih zemljišč, dobrih devet odstotkov z odpadnimi avtomobili onesnaženih parcel pa je v lasti občin.
Sodeč po satelitskih posnetkih se odpadki na tem kraju zbirajo že vsaj od marca 2002. Odlagališče med drugim sega na dve parceli v občinski in eno v državni lasti, sicer pa leži na parcelah, ki so v lasti različnih fizičnih oseb. Na ljubljanski občini so odgovorili, da z odlagališčem na njihovih zemljiščih niso bili seznanjeni, ga bodo pa preverili in vključili v redne kontrole mestnega redarstva.
Na občinski zemlji
Tri neprijavljena odlagališča na zemljiščih v vsaj delni občinski lasti so na območjih uradno evidentiranih romskih naselij. Po pogostosti identificiranih primerov izstopa občina Grosuplje, ki je lastnica oziroma solastnica enajstih onesnaženih parcel v teh naseljih. Od pet do deset avtomobilov smo našli v vsakem od naselij Smrekec in Benat, nahajališče, ki sodi v kategorijo odlagališč z 11 do 31 izrabljenimi avtomobili, pa v naselju Oaza.
Na občini so s problematiko v naselju Oaza seznanjeni, zato tam inšpekcijske službe, policija, redarstvo in Furs vsaj dvakrat na leto izvajajo skupne nadzore. Po njihovih informacijah je bil eden takih nadzorov izveden 22. oktobra letos. Zaradi odkritih izrabljenih vozil je pristojni okoljski inšpektorat uvedel inšpekcijski postopek. V naseljih Benat in Smrekec vozila ležijo na zasebnih zemljiščih, še trdijo na občini Grosuplje.
Poleg vodiške in grosupeljske smo med občinskimi lastnicami parcel z odpadnimi avtomobili odkrili še mestno občino Ljubljana ter občine Radlje ob Dravi, Sežana in Tolmin. Ena z avtomobili onesnažena parcela pa je registrirana kot javno dobro v občini Piran.
Odlagališče v Tolminu se po velikosti uvršča v kategorijo Avtogroba z 51 do 100 izrabljenimi avtomobili. Ti so ponekod nakopičeni kar drug čez drugega, in to le dobrih 400 metrov zračne razdalje od Soče. Glede na velikost in bližino reke se to odlagališče uvršča na peto mesto med nevarnimi odlagališči, so za Oštro izračunali Ekologi brez meja.
Tri izmed tako onesnaženih tolminskih parcel so v lasti podjetja Ortis, ki tam posluje, dve pa sta v občinski lasti. Na občini sicer menijo, da ne gre za nelegalno odlagališče avtomobilov in da se tam Ortis »v okviru izvajanja avtostoritev med drugim ukvarja z odkupi in razgradnjo vozil«. Kot so pojasnili, podjetje na občinskih parcelah zgolj občasno parkira presežek prevzetih avtomobilov, preden se uvrstijo v nadaljnjo obravnavo, zaradi širitve dejavnosti podjetja pa bo občina parceli tako ali tako prodala Ortisu.
Ta na svojem spletnem mestu med drugim ponuja brezplačen odvoz vozila v razgradnjo, na platformah, kot je Avto.net, pa prodaja rabljena vozila in avtomobilske dele. Poleg tega lokalnim gasilcem zagotavlja vozila za gasilske vaje.
Med dejavnostmi Ortisa so v poslovnem registru med drugim navedeni odlaganje in trajno skladiščenje odpadkov, njihova predelava in odstranjevanje. Toda izrabljena vozila so posebna skupina odpadkov, za zbiranje in razstavljanje katerih sta obvezna okoljevarstveno dovoljenje in vpis v evidenco zbiralcev ali razstavljavcev. Ortisa v teh evidencah ni.
Kljub temu je podjetje leta 2018 od javnega sklada za podjetništvo v okviru razpisa za posojila podjetjem na obmejnih problemskih območjih prejelo dva mikrokredita po 25 tisoč evrov. Na skladu so pojasnili, da je bil kredit namenjen financiranju goriva, rezervnih delov, zavarovanj vozil, plač ter drugih obratnih sredstev. Na vprašanje, kako to, da je posojilo dobilo podjetje, ki po javno dostopnih informacijah brez okoljevarstvenega dovoljenja zbira izrabljene avtomobile, so odgovorili, da za prijavo na razpis ni bilo treba priložiti okoljevarstvenih dovoljenj.
Direktor podjetja Damijan Ortar je leta 2004 celo kandidiral na parlamentarnih volitvah kot predstavnik Stranke ekoloških gibanj Slovenije, ki se je zavzemala za reševanje okoljevarstvenih problemov. Ortis se na vprašanja Oštra ni odzval.
Inšpektorat je v primeru odlagališč podjetja Ortis posredoval v letih 2012 in 2018. Postopka so zaključili, saj je lastnik poskrbel za zajemanje in čiščenje padavinske vode s površin, na katerih skladišči motorna vozila, ter za reciklažo odpadkov z nekaterih zemljišč, ki jih je moral oddati zbiralcu ali izvajalcu obdelave.
Liter olja lahko onesnaži milijon litrov vode
Ortisovo je eno izmed enajstih odlagališč avtomobilov, ki ležijo v neposredni bližini vodnih virov.
Blizu vodnega vira je tudi odlagališče v Mazovčevi ulici v Ljubljani, in sicer je približno 200 metrov oddaljeno od Ljubljanice. Tam ležijo več sto avtomobilskih gum, kupi avtomobilskih kosov, od 11 do 30 izrabljenih avtomobilov ter vrsta drugih odpadkov, nakopičenih kar med njivami. Te so ob močnem deževju poplavljene, voda pa sega skoraj do odpada, kar se vidi tudi na fotografijah s terena.
Odlagališča ob vodnih virih so za naravo in zdravje ljudi še posebej nevarna. Liter odpadnega motornega olja lahko onesnaži milijon litrov vode, je pojasnila Nataša Mikulin, direktorica podjetja Jung, registriranega za razgradnjo avtomobilov.
Odlagališče avtomobilov na Mazovčevi poti ob Ljubljanici. V desnem zgornjem kotu je videti poplavno vodo, ki sega skoraj do roba deponije. Foto: Oštro
Na avtoodpadu na Mazovčevi poti je februarja 2021 celo zagorelo – ljubljanska gasilska brigada je gasila požar na skoraj hektarju površin. Okoliški prebivalci so letos poleti sicer na ljubljanski mestni občini vložilil pobudo o nedovoljenem sežigu odpadkov območju Mazovčeve. Občinski inšpektorat jih je napotil na okoljskega.
Sodeč po satelitskih posnetkih se odpadki na tem kraju zbirajo že vsaj od marca 2002. Odlagališče med drugim sega na dve parceli v občinski in eno v državni lasti, sicer pa leži na parcelah, ki so v lasti različnih fizičnih oseb. Na ljubljanski občini so odgovorili, da z odlagališčem na njihovih zemljiščih niso bili seznanjeni, ga bodo pa preverili in vključili v redne kontrole mestnega redarstva.
Eno od tamkajšnjih parcel, na kateri poleg avtoodpada stoji tudi stanovanjska hiša, sicer trenutno prodajajo za skoraj milijon evrov. Nepremičnina je v oglasu predstavljena kot dolgoročna investicija, »obdana z zelenjem in popolnim mirom«.
Inšpektorat je v obdobju 2020–2024 prejel sedem prijav za odlagališče na Mazovčevi. Čeprav vsi inšpekcijski postopki še niso končani, so lastniku leta 2021 izdali odločbo, da mora prenehati z zbiranjem, obdelavo in odlaganjem odpadkov na zemljišču (ki je danes naprodaj), odstraniti vse nezakonito odložene odpadke in zagotoviti predpisano ravnanje z njimi. Globo so izdali tako v prekrškovnem kot izvršilnem postopku. Zadnji še poteka.
“
Liter izpuščenega odpadnega motornega olja lahko onesnaži milijon litrov vode.
”
Le 94 metrov od vodnega vira, jezera oziroma ribnika Češnjevek v občini Cerklje na Gorenjskem, leži še eno od treh največjih odkritih odlagališč z več kot 100 izrabljenimi avtomobili. Poleg tega je le slabih osem kilometrov oddaljeno od naravnega rezervata glinokopnih bajerjev na Bobovku pri Kranju. Upoštevajoč te lastnosti je eno izmed dveh za okolje najnevarnejših neprijavljenih avtoodpadov, ki smo jih našli v projektu Avtogrob. Podjetje Peskanje Glastovec, ki je večinski lastnik zemljišč, je pojasnilo, da ima njihovo podjetje na področju začasno parkirano gradbeno mehanizacijo. Kot so dodali, bi se glede tam parkiranih izrabljenih avtomobilov morali obrniti na odgovorno osebo. Na odgovor koga, še čakamo.
V Cerkljah na Gorenjskem smo sicer odkrili še dve neprijavljeni odlagališči. V neposredni bližini gradu Strmol, ki je državni protokolarni objekt, je odlagališče s skoraj 100 avtomobili. Razteza se čez dve parceli v zasebni lasti, na istem naslovu pa ima prijavljeno dejavnost avtokleparski samostojni podjetnik Milan Krničar. Kot nam je pojasnil, zaradi zdravstvenih razlogov zmanjšuje obseg svoje dejavnosti in avtomobile s svojih dveh parcel že pospravlja, kar naj bi zaključil najpozneje do prihodnje pomladi.
Dobrih 270 metrov od tega odlagališča in manj kot 225 metrov od potoka Ušica je še eno odlagališče z več kot desetimi neregistriranimi avtomobili in še več kosi vozil. Leži ob stanovanjski hiši in delavnici, kjer ima sedež podjetje Daras. To rezervne avtomobilske dele prodaja na Avtu.net, dostopni podatki pa kažejo, da naj bi jih v preteklosti prodajalo tudi na Hrvaškem.
Lastnik podjetja ima v hrvaškem mestu Vodnjan registrirano podjetje GoTrend, ki se med drugim ukvarja s prodajo novih in rabljenih motornih vozil ter montažo, prodajo in servisom delov za takšna vozila. V istem kraju ima to podjetje v lasti dve počitniški hiši.
Inšpektorat je sicer letos prejel po eno prijavo za vsako od treh odlagališč v Cerkljah na Gorenjskem, ki smo jih identificirali na Oštru, a inšpekcijskih postopkov še ni uvedel.
Med večjimi neprijavljenimi avtoodpadi blizu vodnih virov je z okrog 40 avtomobili tudi odlagališče v Šalki vasi v občini Kočevje. Izrabljena vozila ležijo slabih 200 metrov od Rudniškega jezera, na parcelah, ki so v lasti podjetja Gramat Gril, zasebne fizične osebe in samostojnega podjetnika Uroša Krajca, ki ima prav tam registrirano podjetje Lana Avto. To med drugim odkupuje in prodaja rabljena vozila, prodajajo pa tudi avtomobilske dele.
»Veseli me, da se kot novinarji ukvarjate z vprašanji, ki bi jih morale reševati pristojne državne službe,« je na naša vprašanja odgovoril Peter Gril, direktor podjetja Gramat Gril. Pojasnil je, da za izrabljena vozila na njihovih parcelah niso vedeli, niti niso dovolili uporabe zemljišč za ta namen. Od lastnika podjetja Lana Avto je zahteval, da takoj odstrani avtomobile z njihovih parcel in v dveh tednih vzpostavi prvotno stanje. Poleg tega je izrazil začudenje, da jih o tem niso že prej obvestile občinske službe, saj so nedaleč stran tudi parcele v lasti kočevske občine.
Na občini pa so, nasprotno, pojasnili, da se podjetje Lana Avto ukvarja s prodajo in servisom avtomobilov, zato menijo, da »ne gre za odslužena vozila, ampak so vozila del dejavnosti, ki jo opravljajo [v podjetju]«.
V Kočevju so sicer odsluženi avtomobili odloženi še na več drugih lokacijah. »Občina si prizadeva, da bi se vse tovrstne lokacije uredile, vendar lahko ukrepa le tam, kjer to dopuščajo zakonske pristojnosti. Kadar gre za zasebna zemljišča ali registrirano dejavnost, občina brez ukrepov pristojnih državnih inšpekcij ne more poseči v prostor ali odrejati odstranitve vozil,« pravijo.
Okoljsko zavedni občani v Kočevju pa imajo občutek, da bi pristojne institucije morale odločneje ukrepati. »Pričakujem, da bodo merila enaka za vse. Če se meni izteče rok za tehnični pregled avtomobila oldtimerja, mi po enem mesecu že grozijo s kaznijo, če ne bom vrnil registrskih tablic. Medtem pa na različnih zemljiščih v Kočevju ležijo kupi zapuščenih starih avtov, a se lastnikom ne zgodi nič,« je za Oštro razmere komentiral Matic Praznik, ljubitelj starodobnikov in umetnik, ki ustvarja iz odpadnih materialov.
Projekt Avtogrob je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo.
