Novinarji Oštra smo projekt Avtogrob začeli s kopico indicev o morebitnih odlagališčih. Prejeli smo jih od bralcev in novinarskih virov in pridobili iz registra divjih odlagališč organizacije Ekologi brez meja, zasnovanega leta 2009. Po 11 mesecih brskanja po spletu, terenu in satelitskih posnetkih smo pregledali več kot 350 parcel ter zbrali in preverili podatke o 74 neprijavljenih odlagališčih izrabljenih vozil v Sloveniji.

Žana Erznožnik

–

»Zdaj zapuščene avtomobile opažam povsod, na poti na delo, med vsakodnevnim sprehodom, na poti na morje, še med družinskim izletom smo naredili ovinek, ker sem po pregledu satelitskih posnetkov slutila, da je ob reki odlagališče avtomobilov,« je proti koncu 11-mesečnega projekta uredništvu zaupala ena od novinark.

Po izračunu sekcije avtoserviserjev pri obrtni zbornici v Sloveniji vsako leto neznano kam izgine okrog 41.000 izrabljenih avtomobilov, kar pomeni okvirno 900 ton nevarnih odpadkov. Vzorec lokacij odlagališč, ki smo jih na Oštru imeli že pred začetkom projekta, je kazal, da del neregistriranih in razgrajenih avtomobilov konča na dvoriščih stanovanjskih hiš in v industrijskih conah.

V iskanju nadaljnjih morebitnih neprijavljenih odlagališč avtomobilov smo najprej pregledali medijska poročila o nelegalnih odlagališčih izrabljenih avtomobilov; našli smo več kot 50 prispevkov in iz njih izluščili devet lokacij, ki so se, potem ko smo jih primerjali z novejšimi satelitskimi posnetki, še vedno zdele aktualne. Novinarska radovednost nas je sicer vodila naprej, tako da smo še več deset lokacij našli z ogledi na terenu in pregledovanjem prosto dostopnih satelitskih posnetkov v aplikacijah Google Earth Pro in Google Maps Streetview.

Verjetne lokacije odlagališč smo izluščili tudi iz obsežnega registra črnih odlagališč odpadkov Ekologov brez meja, ki je bil zasnovan pred 16 leti. V proces nadaljnjega preverjanja aktualnosti in verodostojnosti podatkov smo umestili 15 nahajališč, ki so jih uporabniki registra prijavili ali podatke o njih spreminjali v zadnjih desetih letih, kjer so se poleg drugih vrst odpadkov pojavljali tudi avtomobili in kjer so javno dostopni satelitski posnetki nakazovali, da je tam vsaj nekoč bilo več avtomobilov.

Pomemben vir morebitnih nahajališč so bili tudi namigi bralcev, ki so se odzvali na Oštrov javni poziv za pomoč pri iskanju. Nekateri v bližini odlagališča živijo, drugi so nanje naleteli med prostočasnimi aktivnostmi v naravi, tretji pa so se z njimi srečali kot profesionalci na področju ravnanja z avtomobili. Z njihovo pomočjo smo identificirali 27 potencialnih lokacij.

Prejeli smo še več prijav za posamezne zapuščene avtomobile. Te smo žal zaradi pomanjkanja časa in sredstev za dokazovanje vseh odlagališč in zaradi osredotočenosti na večja odlagališča izločili iz nadaljnje obravnave, bomo pa informacije posredovali inšpektoratu za okolje.

Sprva smo namreč obravnavali več kot 120 potencialnih lokacij, za katere je bilo treba še zbrati podatke o aktualnosti, številu avtomobilov, parcelah, na katerih ležijo, njihovih lastnikih, morebitnih vpletenih podjetjih, bližini okoljevarstvenih območij in vodnih virov, nato pa vse to dokazati v notranjem procesu preverjanja dejstev.

Sateliti, umetna inteligenca in dobri stari teren

Ugotovitve o spremembah smo pri postavljanju metodologije upoštevali tako, da smo kot dokaz aktualnega odlagališča šteli le fotografije in satelitske posnetke iz letošnjega leta, starejših pa ne. Pri tem sicer obstaja možnost, da se je število avtomobilov na posameznem odlagališču v mesecih med nastankom dokaznega posnetka in objavo spremenilo, ali pa, v skrajnem primeru, da je bilo odlagališče celo očiščeno.

Pri zagotavljanju dokazov o obstoju odlagališča smo naleteli na poseben izziv, saj za 61 lokacij med javno dostopnimi satelitskimi posnetki ni bilo letošnjih.

Tako smo julija začeli tudi iskati in pridobivati visokoresolucijske satelitske posnetke različnih ponudnikov, prav tako smo preizkusili uporabo umetne inteligence za iskanje lokacij avtomobilskih odlagališč in potrjevanje njihove aktualnosti. Pri tem je ključno vlogo prevzel Miša Gagarin, preiskovalec mednarodne mreže za preiskovanje organiziranega kriminala in korupcije OCCRP z oddelka ID, kjer novinarjem pomagajo pri iskanju težje dostopnih podatkov po svetu.

S pomočjo orodja Earth Index, ki omogoča »učenje« modela umetne inteligence za prepoznavanje vzorcev na satelitskih posnetkih srednje ločljivosti, smo z vnosom vzorca najdenih odlagališč avtomobilov poskušali model naučiti, da bi samostojno iskal podobna nahajališča.

Po teoretičnih predpostavkah bi moral model z vsakim iskanjem, ki bi mu sledilo človekovo preverjanje rezultatov, delovati bolje. V praksi pa je podajal napačne zadetke, ker so bile razpoložljive satelitske slike prenizke ločljivosti, odlagališča pa so bila glede na ločljivost premajhna in premalo unikatna.

Raziskali smo še možnost uporabe satelitskih posnetkov srednje ločljivosti za prepoznavanje odboja svetlobe od kovinskih površin, kar bi lahko potrdilo, da odlagališča še vedno obstajajo in niso bila očiščena od datuma zadnjega satelitskega posnetka, dostopnega v aplikaciji Google Earth.

To bi omogočilo pogosto in ažurno preverjanje, saj ponudniki satelitskih posnetkov vsak teden posnamejo nove. A smo naleteli na enako težavo: nahajališča so bila premajhna tudi za to, da bi pri srednji ločljivosti posnetkov zanesljivo dokazali njihov obstoj na podlagi odbojev svetlobe.

Sledilo je več mesecev dogovarjanja s ponudniki posnetkov, pridobivanja dostopa do njih in za pet primerov tudi čakanja na jasno vreme, da smo pridobili visokoresolucijske satelitske posnetke 27 lokacij. Po natančnejšem pregledu posnetkov nam je uspelo potrditi obstoj zgolj 14 odlagališč. Pri preostalih se je izkazalo, da so bili avtomobili bodisi odstranjeni bodisi kakovost posnetkov še vedno ni bila
zadostna. Potrditev je bilo treba poiskati na terenu.

Tako smo se fotograf in novinarji podali na skupaj 55 lokacij, za katere nismo imeli dovolj dokazov, da so tam še vedno odlagališča. Posejane so bile po vsej Sloveniji, od Murske Sobote do Kopra in od Bohinjske Bistrice do Krškega. Potrdili smo obstoj odlagališč izrabljenih avtomobilov v industrijskih conah, odročnih vaseh, gozdu, ob stanovanjskih hišah sredi naselja in celo v zaraščeni vrtači na zemljišču v cerkveni lasti. V nekaj primerih pa smo ugotovili tudi, da na kraju ni (več) izrabljenih avtomobilov.

Da bi ugotovili, ali gre dejansko za neprijavljena odlagališča avtomobilov, smo nato naslove zemljišč in imena občin, v katerih ležijo, pa tudi njihove lastnike ali podjetja primerjali z evidenco načrtov ravnanja z izrabljenimi vozili in evidenco samostojnih obratov za razstavljanje vozil in pripadajočih zbirnih mest. Če podjetje oziroma nahajališče ni bilo vpisano v evidenco, smo sklepali, da gre za neprijavljeno odlagališče izrabljenih vozil.

Po zakonu bi morala biti odlagališča prijavljena, razen če lastnik skladno z zakonodajo plačuje dajatev na odjavljena vozila. Čeprav bi lahko sklepali, da gre v številnih od identificiranih primerov za nelegalna odlagališča, tega z gotovostjo ne moremo trditi, saj je odločitev o (ne)legalnosti v pristojnosti državnih institucij. Zato poročamo o neprijavljenih in ne nelegalnih odlagališčih izrabljenih avtomobilov.

Nazadnje smo po Oštrovem internem preverjanju dejstev potrdili obstoj 74 neprijavljenih odlagališč avtomobilov po Sloveniji.

Razišči interaktivni zemljevid avtogrobovih odlagališč

Za vsako so nato Ekologi brez meja izračunali oceno okoljske nevarnosti, ki jo lahko zainteresirani, denimo inšpekcije, uporabijo pri izbiri lokacij za prednostno obravnavo. Višja ko je vrednost izračuna, bolj problematično je odlagališče. Izračun okoljske nevarnosti avtomobilskih odlagališč temelji na formuli, ki so jo Ekologi brez meja skupaj z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU razvili za potrebe registra divjih odlagališč; formula kot ključni faktor šteje ogrožanje virov pitne vode.

“Potrdili smo obstoj odlagališč izrabljenih avtomobilov v industrijskih conah, odročnih vaseh, gozdu, ob stanovanjskih hišah sredi naselja in celo v zaraščeni vrtači na zemljišču v cerkveni lasti.”

Poleg števila izrabljenih vozil formula za izračun okoljske nevarnosti odlagališč upošteva še hidrogeološke razmere, oddaljenost najdišča od površinskih voda in morebitno umeščenost na območje pogostih poplav. Različni faktorji so v izračunu podrobneje razčlenjeni tako, da imajo na primer ožja zavarovana območja večjo težo od okoliških, širše zavarovanih območij.

Odlagališča, ki ležijo v zavarovanih območjih, so dobila nekaj dodatnih točk. Teh sicer v naši bazi ni bilo veliko. Tri neprijavljena odlagališča avtomobilov ležijo v vplivnem območju regijskega parka Škocjanske jame ter po eno v krajinskem parku Strunjan in krajinskem parku Ljubljansko barje.

Spričo trenutne kakovosti dostopnih satelitskih posnetkov in omejenega znanja programiranja nam kljub intenzivnemu terenskemu delu ni uspelo najti in potrditi več kot 74 neprijavljenih odlagališč avtomobilov. Vendar se satelitska tehnologija hitro izboljšuje in postaja vse bolj dostopna. »Kar nam je uspelo zdaj, brez vlaganja ogromnih sredstev še pred nekaj leti ne bi bilo mogoče. Z višjo ločljivostjo, ki postaja cenejša in vse bolj dostopna, pa bo to, kar nam letos ni uspelo, morda povsem dosegljivo že v nekaj letih,« je metodologijo projekta komentiral novinarski kolega Miša Gagarin, specialist za uporabo satelitskih slik.

Razišči vsebine projekta avtogrob

v Sloveniji je najmanj 74 neprijavljenih avtomobilskih odpadov

Za pridobivanje satelitskih posnetkov gre velika zahvala Miši Gagarinu, novinarju OCCRP ID. Hvala tudi za nasvete glede metodoloških dilem.

Hvala tudi Jaki Kranjcu iz organizacije Ekologi brez meja za dostop do prečiščenih podatkov registra črnih odlagališč in za izračune ocene okoljske nevarnosti posameznih odlagališč.

Projekt Avtogrob je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo.

Avtogrob: kako je nastal zemljevid neprijavljenih odlagališč izrabljenih avtomobilov

Sateliti, umetna inteligenca in dobri stari teren