Detektor premoženja smo razširili z evroposlanci in prvimi župani

Danes smo objavili premoženjske podatke evroposlancev, novih vladnih funkcionarjev in poslancev ter prvih šestih županov v novi izdaji Detektorja premoženja. Župane smo izbrali s pomočjo javnega glasovanja, a se vsi niso strinjali z izborom. Namreč, občina Ljutomer je Oštro naznanila specializiranemu državnemu tožilstvu in informacijskemu pooblaščencu.

Meta Gantar, Žan Premrov, Uroš Škerl Kramberger, Anuška Delić

–

Ilustracija: Jagoda Jejčič

Čeprav je uredništvo projekt Detektor premoženja razširilo šele s šestimi župani, se na lokalni ravni že kaže podoben vzorec, kot se je pokazal na državni ravni, še posebej v državnem zboru, kjer je na novinarska vprašanja odgovorilo le 11 odstotkov poslancev, svoje premoženjske obrazce pa nam jih je posredovalo 15 odstotkov.

Med šestimi župani dva nista odgovorila na novinarska vprašanja, dva sta, a ne konkretno, dva pa sta odgovorila konkretno. Kopijo premoženjskega obrazca je uredništvu poslal le župan Zagorja ob Savi Matjaž Švagan, ki je med župani z največ zaporednimi mandati. Občino vodi skoraj 33 let.

Prav tako so se spet pokazale težave s prijavo povezanih podjetij in samostojnih podjetnikov na seznam subjektov, za katere obstajajo omejitve pri poslovanju z javnim sektorjem (seznam vodi komisija za preprečevanje korupcije): funkcionarji z njimi povezanih pravnih subjektov niso prijavili.

Danes smo Detektor premoženja razširili s podatki 33 funkcionarjev, med katerimi je šest županov, devet evroposlancev in 18 novih državnih sekretarjev, ministrov oziroma poslancev, ki so mandat nastopili letos ali lani.

Čeprav evropski poslanci niso zavezanci za posredovanje premoženjskih podatkov KPK, jih je pet na novinarska vprašanja odgovorilo konkretno, trije – Branko Grims, Milan Zver in Zala Tomašič – pa nanje sploh niso odgovorili.

Kopijo premoženjskega obrazca so uredništvu sicer poslali še evroposlanca Vladimir Prebilič in Matej Tonin (v času, ko je bil še poslanec) ter državni sekretarji Srečko Đurov (ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj), Andreja Kokalj (ministrstvo za pravosodje) in Andrej Sotošek (ministrstvo za vzgojo in izobraževanje).

Komisija za preprečevanje korupcije je uredništvu pojasnila, da sta ji ministrica Ksenija Klampfer in župan Ivan Molan – kot razumemo, po prejemu novinarskih vprašanj Oštra – posredovala obrazce za prijavo pravnih subjektov z omejitvijo poslovanja z javnim sektorjem, torej tistih, ki so povezani s funkcionarjema.

»Drugih subjektov, ki ste jih navedli, ne vodimo na seznamu,« so potrdili, zato bodo »na posamezne organe naslovili zaprosilo za pojasnilo in preverili okoliščine navedenih primerov«.

Medtem je gradbeni inšpektor 3. oktobra začel inšpekcijski postopek v primeru ‘garaže’ ministra Aleksandra Jevška. Postopek je začel skoraj pol leta od dneva, ko ga je novinarka Oštra seznanila z informacijami o gradnji v Filovskem Gaju.

Županja Ljutomera Olga Karba ob sklenitvi pogodbe za modernizacijo ceste v Moravcih julija lani. Foto: Vida Toš/STA

Naznanilo specializiranemu državnemu tožilstvu

Šest izmed 33 funkcionarjev pa na seznam pravnih oseb z omejitvami pri poslovanju z javnim sektorjem ni vpisalo 13 podjetij oziroma samostojnih podjetnikov. Na seznamu tako denimo ni treh samostojnih podjetnikov, povezanih z županjo Ljutomera Olgo Karbo – nje osebno in dveh ožjih družinskih članov.

Karba ni odgovorila na novinarska vprašanja, ki so vključevala javno dostopne podatke o njenem premoženju in premoženju njenih ožjih družinskih članov.

Je pa ljutomerska občina v ponedeljek, 20. oktobra, Oštro naznanila informacijskemu pooblaščencu in specializiranemu državnemu tožilstvu, ker je iz novinarskih vprašanj izluščila, da »navedeni subjekt obdeluje in razpolaga s številnimi napačnimi zavajajočimi podatki, med drugim z navedbami o nepremičninah in hipotekah, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju«. Občina trdi, da se podatki »nanašajo na osebe, ki niso javne, zato njihova obdelava nima zakonske podlage«.

Občina Ljutomer je za pripravo obvestila informacijskemu pooblaščencu in prijavo »suma kaznivih dejanj v zvezi z neupravičeno obdelavo podatkov in razširjanjem neresničnih informacij« pooblastila odvetniško pisarno Stušek, ki je v lasti nekdanjega direktorja Sove Janeza Stuška.

(Ta odvetniška pisarna je v eni izmed slovenskih SLAPP tožb, strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, proti odgovorni urednici Oštra in nekdanji novinarki Dela Anuški Delić zastopala bivšega lastnika propadlega Koloseja Sergeja Racmana.)

Odvetniško pisarno smo vprašali, ali bo županja odgovorila na novinarska vprašanja. Odgovorili so: »Glede zadeve je stališče še v usklajevanju. Ko bo stališče usklajeno s stranko, vam bomo odgovorili na vaše vprašanje.«

Društvo novinarjev Slovenije se je že odzvalo na potezo ljutomerske občine in obsodilo »poskuse zmanjševanja uveljavljenih standardov transparentnosti v državi in poskus utišanja novinarjev z uporabo pravnih sredstev«.

Pojasnili so, da je novinarsko preiskovanje premoženja funkcionarjev in z njimi povezanih oseb »nedvomno v javnem interesu, saj prispeva k transparentnosti in nadzoru oblasti ter zmanjšuje korupcijska tveganja«. Pri tem pa funkcionarji objave javno dostopnih podatkov »na način, ki ne razkriva osebnih podatkov družinskih članov funkcionarjev,« ne morejo razumeti kot pritisk. Še manj pa »takšno preiskovanje kriminalizirati in prek pravnih sredstev izvajati pritisk na novinarje in medije, ki sistematično spremljajo premoženje funkcionarjev«.

Minister Jevšek in njegova ꞌgaražaꞌ

Medtem se z ꞌgaražoꞌ ministra Aleksandra Jevška, ki smo jo odkrili in o njej poročali julija, ukvarjajo KPK, dve inšpekcijski službi in mariborski zavod za varstvo kulturne dediščine. Gradbeni inšpektorat je Oštru sporočil, da je inšpekcijski postopek začel 3. oktobra, skoraj pol leta od dneva, ko ga je uredništvo seznanilo z informacijami o ministrovi gradnji v Filovskem Gaju.

Jevšek je v skladu s sklepom iz odločbe, ki jo je inšpektorat za kulturo in medije izdal 18. avgusta, v predpisanem roku na zavod za varstvo kulturne dediščine v Mariboru vložil prošnjo za kulturnovarstveno soglasje za eno izmed štirih parcel, na katerih stoji novogradnja, za katero ga še niso podali. Zavod je ogled terena v Filovskem Gaju opravil 15. oktobra. Kulturnovarstvenega mnenja še niso izdali, saj je bil pooblaščenec investitorja pozvan k dopolnitvi projektne dokumentacije.

Inšpektorica je sicer pred izdajo odločbe ovrgla nekatere ministrove navedbe, ki jih je podal na zapisnik inšpekcijskega pregleda gradnje. Kot je ugotovila v odločbi, je minister napačno trdil, da je njegov arhitekt postopek pridobitve soglasja na pristojnem zavodu za varstvo kulturne dediščine sprožil že pred izdano odločbo. Inšpektorica je ovrgla tudi ministrovo trditev, da je objekt zgrajen skladno z gradbenim dovoljenjem in kulturnovarstvenim soglasjem, saj zadnje za eno izmed štirih parcel sploh ni bilo podano.

Minister za kohezijo Aleksander Jevšek na obisku v Črni na Koroškem. Foto: Nebojša Tejić/STA

Tudi nekaj zahval

Župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan je v novinarskih vprašanjih odkril nove informacije. Ugotovil je namreč, da banka ni izbrisala hipoteke, vpisane na hiši, ki jo imata v lasti skupaj z ženo. Oštru se je zahvalil, da se je iz vprašanj informiral, nakar se je lotil urejanja zemljiškoknjižnih zadev. Posojilo je namreč poplačal s prodajo stanovanja.

Švagan je bil do leta 2020 lastnik dveh stanovanj v Izlakah, ki ju je veliko prej, leta 1993 in 2002, kupil od občine Zagorje ob Savi. Pojasnil je, da je šlo »za dve manjši stanovanji, ki ju je ob načrtovanju družine združil v eno stanovanjsko enoto«, to je nato prodajal več kot eno leto.

Po podatkih zemljiške knjige ju je pred petimi leti prodal Sergeju in Metodi Smrkolj. Sergej Smrkolj je direktor podjetja Skitti, kupca občinskega nezazidanega stavbnega zemljišča v ekonomsko-poslovni coni Kisovec II v letu 2023.

Postavitev temeljnega kamna za novo tovarno podjetja Skitti julija 2024. Z desne: Matjaž Švagan, minister za gospodarstvo Matjaž Han in direktor podjetja Sergej Smrkolj. Foto: Robi Verbajs/občina Zagorje ob Savi

Na vprašanje, ali je občina med izvedbo javnega zbiranja ponudb za nakup nepremičnine izvedla morebitne preventivne ukrepe, saj sta bila župan in kupec tri leta prej v drugačnem, osebnem oziroma poslovnem odnosu, je Švagan odvrnil, da je bilo zemljišče prodano skladno z zakonom, kar je potrdil občinski nadzorni svet, KPK pa je preverila njegovo delo in poslovanje ter ni ugotovila nepravilnosti.

KPK je v januarskem poročilu res pojasnila, da ni potrdila očitkov iz prijave domnevnih nepravilnosti župana pri podelitvi sredstev podjetju Skitti na javnem razpisu za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v okviru sklada za pravični prehod. Spomnimo, da je bil pozneje celoten razpis v tej regiji razveljavljen in ponovljen.

Nekateri funkcionarji so se Oštru za delo na Detektorju premoženja zahvalili. »Pozdravljam vaša prizadevanja po večji transparentnosti našega dela,« je denimo dejala državna sekretarka na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Neva Grašič.

Posestvo, vila, delnice in kriptovalute

V tokratnem krogu objave premoženjskih podatkov na Detektorju premoženja sicer po količini premoženja izstopata župan Cerkelj na Gorenjskem Franc Čebulj in župan Pivke Robert Smrdelj.

Čebulj ima po tridesetih letih županovanja na podedovani družinski domačiji v Adergasu pod Krvavcem in v njeni okolici v lasti turistično-kmetijsko posestvo, ki ga upravlja njegovo podjetje Domačija Vodnik Adergas. Za oddih ima manjši apartma v Maredi v hrvaški Istri. 

Po podatkih klirinško-depotne družbe (KDD) ima v lasti tudi veliko število delnic Krke, Telekoma Slovenija, Save Re in Zavarovalnice Triglav. Dvajsetega avgusta letos, ko smo zajeli delniške podatke, so bile po povprečnih dnevnih vrednostih, objavljenih na spletnem mestu Ljubljanske borze, skupaj vredne 855.000 evrov.

V pogovoru za Oštro je župan pojasnil, da ima delnice že dolga leta – kupoval jih je, ko je bil še poslanec v državnem zboru, med letoma 1996 in 2004. Tedaj je »imel denar«, je povedal, hkrati pa so ga delnice stale precej manj, kot so vredne danes. Koliko je zanje odštel, ni pojasnil.

Tudi evroposlanka Romana Tomc je imetnica večje količine delnic. Februarja letos je v osebni predstavitvi, ki jo je stranka SDS objavila na spletnem mestu, sicer pojasnila le, da ima delnice NTV24 (Nova24tv), toda po podatkih KDD je bila na dan 18. julija 2024 lastnica delnic Krke, Luke Koper, Petrola, Save Re, NLB, Telekoma Slovenije in Zavarovalnice Triglav.

“Romana Tomc je v predstavitvi, ki jo je SDS februarja objavila na spletnem mestu, pojasnila le, da ima delnice Nove24tv, toda julija 2024 je bila lastnica delnic Krke, Luke Koper, Petrola, Save Re, NLB, Telekoma Slovenije in Zavarovalnice Triglav.”

Dobro leto pozneje, 20. avgusta letos, je bila še lastnica delnic navedenih izdajateljev. Njihova skupna vrednost je po tedanjih povprečnih dnevnih borznih vrednostih znašala skoraj 540.000 evrov. Na novinarska vprašanja ni odgovorila konkretno.

Pivški župan Robert Smrdelj je večinski lastnik podjetja Nemeza, ki se po podatkih Ajpesa ukvarja z oddajanjem in obratovanjem nepremičnin. V času županskih mandatov – župan je od leta 1998 – je na hrvaškem otoku Krku zgradil hišo z dvema stanovanjema in dvema bazenoma. Večje stanovanje je leta 2022 po podatkih iz kupoprodajne pogodbe prodal za 380.000 evrov, medtem ko je drugo stanovanje v vili obdržal.

Po podatkih Ajpesa je Smrdelj prav tako soustanovitelj Lokalnega pospeševalnega centra občine Pivka, ki ga je 1998. ustanovila občina. Po podatkih Erarja je center med oktobrom 2016 in avgustom 2025 od občine prejel več kot 1,1 milijona evrov sredstev. Ni jasno, kako to, da je župan soustanovitelj občinskega centra, s tem v zvezi pa pojasnila še pričakujemo. Objavili jih bomo, ko jih prejmemo.

Smrdelj te ustanove sicer ni prijavil na seznam subjektov z omejitvijo poslovanja z javnim sektorjem, ki ga vodi KPK. Ta je v odzivu na ugotovitve Oštra med drugim pojasnila, da bi moral župan Pivke lokalni pospeševalnik kot soustanovitelj prijaviti organu, kjer opravlja funkcijo: »Tudi v tem primeru bomo preverili okoliščine.«

Po podatkih KPK je bilo sicer konec lanskega leta 24.327 zavezancev za prijavo premoženjskega stanja. Nadzor nad premoženjskim stanjem ta čas »opravljata dve osebi«. To je ena več kot 1 oseba, ki je nadzor izvajala maja 2023, ko je Oštro prvič objavil podatke v Detektorju premoženja.