Pojasnjevalnik: Kako ravnati ob nezadovoljivem delu zdravnika

Kaj lahko stori pacient, če ni zadovoljen z delom zdravnika? Na koga se lahko obrne, če meni, da se je ta do njega vedel neprimerno? V Sloveniji je pacientom na voljo več možnosti za reševanje takšnih sporov, pri čemer so nekatere poti razreševanja težav bolj zapletene kot druge.

Lara Drugovič

—

Foto: Katja Kodba/STA

Pacient, ki meni, da so mu bile kršene pravice, ima pravico zahtevati obravnavo domnevnih kršitev. Gre za dvostopenjski postopek, ki poteka skladno z zakonom o pacientovih pravicah. Izjema so pritožbe, vložene prek zdravniške zbornice, ki so obravnavane po pravilniku zbornice. V primeru kršitev pravic s področja zdravstvenega zavarovanja pa se uporabljajo predpisi, relevantni za to področje.

Po pojasnilih na spletnem mestu ministrstva za zdravje se lahko pacient med potekom zdravstvene oskrbe glede morebitnih nesporazumov obrne na zdravnika, s katerim je nezadovoljen. Z njim se poskuša pogovoriti in poiskati rešitev. Če jima ne uspe doseči dogovora oziroma če pacient ni zadovoljen z zdravnikovimi pojasnili, lahko vloži pisno ali ustno zahtevo za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic. To stori pri zastopnikih pacientovih pravic, ki delujejo v več slovenskih mestih.

Če spora ne razreši v prvi obravnavi, lahko pacient zahteva drugo obravnavo, ki poteka pred republiško komisijo za varstvo pacientovih pravic. Obravnava poteka na dva načina: v postopku z mediatorjem ali pred tričlanskim senatom, ki ga sestavljajo predstavnik nevladnih organizacij, zdravstveni strokovnjak in pravnik.

Postopek se lahko zaključi tudi s sklenitvijo poravnave ali sporazumom med udeleženci. Če udeleženci ne sklenejo poravnave ali ne dosežejo dogovora o začetku mediacije ter pacient ne zahteva odškodnine, se postopek nadaljuje pred senatom.

Če zdravnik oziroma izvajalec zdravstvenih storitev ne spoštuje doseženega dogovora, pacientu ni treba vlagati tožbe na sodišče, pač pa lahko z izvršbo na sodišču neposredno zahteva izvršitev izvajalčevih dogovorjenih obveznosti.

Kdo je zastopnik pacientovih pravic?

Zastopnik pacientovih pravic je oseba, ki pacientom brezplačno zagotavlja osnovne informacije, strokovno pomoč in konkretne usmeritve pri uveljavljanju pravic. Pacienta lahko po pooblastilu tudi zastopa pri uresničevanju pravic in pri izvajalcih zdravstvenih storitev zanj opravi poizvedbe, povezane z domnevnimi kršitvami pravic.

Shema pritožbenega postopka za obravnavo domnevnih kršitev pacientovih pravic. Vir: ministrstvo za zdravje

V Sloveniji je 12 aktivnih zastopnikov pacientovih pravic – v Celju, Ljubljani, Kopru, Kranju, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici in Novem mestu. Na Ravnah na Koroškem trenutno poteka izbor novega zastopnika, zato se lahko pacienti obrnejo na enega izmed drugih dvanajstih.

Po zakonu o pacientovih pravicah mora vsak izvajalec zdravstvenih storitev na vidnem mestu (v čakalnici, pri vhodu na oddelek ali na oglasni deski) objaviti ime in telefonsko številko osebe, pristojne za obravnavo pacientovih pravic, podatke o postopku vložitve prve pritožbe ter ime, naslov, telefonsko številko in uradne ure najbližjega zastopnika pacientovih pravic.

Kdo je še pristojen?

Kdor meni, da je pri zdravljenju prišlo do napake ali ravnanj, neskladnih s strokovnimi kodeksi in etičnimi standardi, lahko vloži pritožbo tudi na ustrezno stanovsko zbornico ali ministrstvo za zdravje, kažejo informacije na spletnem mestu zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Pritožbo zoper zdravnika torej vloži na zdravniško zbornico, za druge zdravstvene delavce pa na njihove stanovske zbornice.

Pravilnik zdravniške zbornice, ki med drugim ureja področje odgovornosti zdravnikov in zobozdravnikov za kršitve njihovih dolžnosti, določa, da lahko domnevno kršitev zdravnika prijavi vsakdo. Prijavo mora pisno podati tožilcu zdravniške zbornice, ki nato izvede predhodni preizkus prijave. Če tožilec meni, da se je kršitev zgodila, izda obtožnico, ki jo nato obravnava zbornično razsodišče.

Zdravniška zbornica o ravnanju zdravnikov presoja na podlagi pravilnika, vendar v zvezi z obravnavano pritožbo, s katero bi lahko razrešila spor med zdravnikom, torej članom zbornice, in vlagateljem pritožbe, ne more izreči pravno zavezujočih ukrepov.

Zbornica je do sprejetja zakona o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu decembra lani lahko uvedla izredni nadzor nad delom zdravnika, zdaj pa bo imela to pravico javna agencija za kakovost v zdravstvu. Agencija sicer še ni bila ustanovljena. To lahko stori na predlog zdravniške zbornice, ZZZS, pacienta ali njegovega ožjega družinskega člana, zdravstvenega delavca ali sodelavca, zastopnika pacientovih pravic in drugih državnih organov.

V okviru nadzora komisija pregleda dokumentacijo, se pogovori z zdravstvenimi delavci in pacientom ali njegovimi ožjimi družinskimi člani, pregleda in fotografira delovne prostore in opremo. Nadzor zaključi s poročilom, predlaga pa lahko tudi ukrepe za izboljšanje sistema ali postopka, med katerim je prišlo do nepravilnosti, ali odpravo nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti.

Domnevne kršitve zdravniškega kodeksa, predpisov in aktov zdravniške zbornice se pred razsodiščem obravnavajo na ustni obravnavi. O zdravnikovi odgovornosti za kršitve odloča tričlanski senat razsodišča z večinskim tajnim glasovanjem, pri čemer lahko zdravnika bodisi spozna za odgovornega bodisi ga oprosti.

Zoper odločitev razsodišča prve stopnje se lahko pritožita tako zdravnik kot tožilec. O njuni pritožbi odloča razsodišče druge stopnje z najmanj tremi člani. To lahko prvostopenjsko razsodbo potrdi, razveljavi, vrne v ponovno obravnavo ali o zadevi odloči sámo.

Kakšne sankcije čakajo kršitelje?

Če je zdravnik spoznan za krivega, mu razsodišče lahko izreče eno ali več naslednjih sankcij: strokovno opozorilo, opomin, javni opomin, izključitev iz zbornice, kolegialno priporočilo, opravičilo oškodovancu ali obvezno dopolnilno strokovno izobraževanje. Poleg izreka sankcij lahko razsodišče predsedniku zbornice predlaga odvzem licence.

Zbornica lahko zdravniku na podlagi zakona o zdravniški službi trajno odvzame licenco, če je njegova strokovna pomanjkljivost ali napaka pri delu povzročila trajne hujše posledice na bolnikovem zdravju ali njegovo smrt. Začasno, za največ pet let, mu licenco lahko odvzame, če ni opravil strokovnega izpita, če s svojim delom resno ogroža zdravje ali življenje bolnika, če mu je bilo s sodno ali drugo pravnomočno odločbo začasno prepovedano ali onemogočeno opravljanje poklica, če ne izpolnjuje pogojev za opravljanje poklica ali če opravlja zdravilsko dejavnost.

Če zavarovana oseba meni, da je izvajalec zdravstvenih storitev kršil njene pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (na primer pravico do zdravstvenih storitev, pravico do nadomestila med začasno odsotnostjo z dela, pravico do povračila potnih stroškov ali pravico do zdravljenja v tujini), lahko sproži postopek za uveljavljanje teh pravic, tako da vloži pritožbo na pristojno območno enoto ZZZS.

Zakon o splošnem upravnem postopku določa, da mora ZZZS po prejemu pritožbe najpozneje v enem oziroma dveh mesecih od prejema popolne vloge izdati odločbo.