Kirurg, ki dve leti ni smel samostojno obravnavati pacientk
Slovenski kirurg, ki je pred desetimi leti delal v bolnišnici v Queenslandu, je tam za dve leti izgubil licenco zaradi intimnega odnosa s pacientko. Ko je zoper njega že potekala preiskava avstralskih organov, je v Sloveniji – kot kaže, nemoteno – podaljšal urološko licenco.
Anuška Delić
–
Ilustracija: Jernej Žumer
»H. B. M. je 12. oktobra 2017 v najbolj grozljivih okoliščinah umrla zaradi samomora. Številne priče so v izjavah njen odnos z [zdravnikom] povezale z njeno smrtjo.« To je avstralsko civilno in upravno sodišče v Queenslandu pred dvema letoma zapisalo v odločitvi, po kateri je bila slovenskemu zdravniku Andreju Grajnu začasno odvzeta licenca. Ugotovili so, da je bil njen samomor povezan z intimnim odnosom, ki ga je zdravnik začel s pacientko, kar je v postopku sicer zanikal.
Leta 2022 – v času, ko so avstralski organi že preverjali okoliščine dogodkov – mu je slovenska zdravniška zbornica podaljšala urološko zdravniško licenco v Sloveniji.
Grajn je leta 2017 pridobil licenco tudi v Veliki Britaniji, kjer zaradi odvzema v Avstraliji zdravniško dejavnost za zdaj lahko opravlja le pod določenimi pogoji. Eden izmed teh je, da pacientk ne sme obravnavati sam, temveč le v spremstvu, razen če gre za nujen primer. Prav tako mora britanskemu pristojnemu organu poročati o zaposlitvah v Veliki Britaniji ali zunaj nje.
S tem je britanski generalni zdravniški svet aprila lani seznanil slovensko zdravniško zbornico, ki pa »zaradi varstva osebnih podatkov« ne odgovarja na novinarska vprašanja o tem, kako je ravnala, potem ko je prejela obvestilo kolegov iz Velike Britanije.
Slovenska zdravniška zbornica ima na področju licenciranja zdravnikov javna pooblastila, kar pomeni, da odloča o podeljevanju licenc in tudi o njihovem odvzemu. Toda prepričana je, da se razlogi za odvzem licenc uvrščajo med osebne podatke zdravnikov. Avgusta letos je tako vložila tožbo zoper informacijskega pooblaščenca, potem ko je izdal odločbo, da mora zbornica Oštru posredovati svoje odločitve o odvzemu zdravniških licenc, saj je njihovo razkritje (brez osebnih podatkov pacientov) v javnem interesu.
Zdravje je ena izmed najpomembnejših dobrin v posameznikovem življenju, poklic zdravnika pa je reguliran, je v odločitvi, da zbornici naloži razkritje podatkov, odločil informacijski pooblaščenec. »Razlogi za odvzem licence so posledično v interesu javnosti, saj gre za področje, ki je po vsebini v širšem interesu celotne družbe, prav tako pa gre za nadzor javnosti nad izvrševanjem javnega pooblastila« na področju reguliranja zdravnikov.
Dotikanje organov
Andrej Grajn je študij medicine v Sloveniji končal leta 2005. Danes ima licenco urologa. To je imel tudi v Avstraliji, kjer so mu jo septembra 2023 odvzeli. Obdobje prepovedi se je izteklo 13. septembra letos.
V času, ko je bil v stiku s pacientko H. B. M. (v dokumentih je identiteta pacientke in prič zakrita), je kot transplantacijski kirurg delal v ekipi za presaditev ledvic v bolnišnici princese Alexandre, kaže sodba avstralskega civilnega in upravnega sodišča v Queenslandu. Pacientki so februarja 2016 presadili ledvico. Daroval ji jo je njen partner G. W.
Grajn se ni hotel udeležiti zaslišanja na sodišču, je pa septembra 2023 pisal sodišču in v elektronskem pismu zanikal vsakršne poklicne kršitve. Avstralski zdravniški odbor je po besedah sodišča obtožil, da je preiskavo vodil z »vnemo po kaznovanju in pristransko«. Odbor deluje kot zdravniška zbornica in sodeluje z zdravstveno regulatorno agencijo.
“Razlogi za odvzem licence so posledično v interesu javnosti, saj gre za področje, ki je po vsebini v širšem interesu celotne družbe, prav tako pa gre za nadzor javnosti nad izvrševanjem javnega pooblastila.”
Po navedbah sodišča zdravniški odbor sicer pojasnjuje, da je svojo odločitev utemeljil predvsem na posrednih dokazih, vendar pa to samo po sebi ne pomeni, da so dokazi šibki. V postopkih, kot je ta, v katerih sodišče ni vezano na dokazna pravila in se lahko o relevantnih dejstvih prepriča na kakršenkoli način, ki ga šteje za ustreznega, lahko tudi sklepanje, ki temelji na posrednih dokazih, postane zelo zanesljivo.
V odgovoru je Grajn pojasnil še, da je njegov profesionalni odnos s H. B. M. trajal od enega do tri tedne in da je pacientka dva do tri mesece pozneje pridobila njegovo telefonsko številko in navezala stik z njim. Povabila ga je na večerjo in on se je odzval. Postala sta prijatelja.
H. B. M. se je, kot je pojasnil sodišču, februarja 2017 od njega poslovila na avstralskem letališču. (Takrat je po podatkih sodišča, kot kaže, dokončno, zapustil Avstralijo.) Podaril ji je svojo službeno identifikacijsko kartico iz bolnišnice princese Alexandre.
Avgusta 2017 se je kot urolog zaposlil v izolski bolnišnici.
Še prej, junija, je po podatkih, ki jih je posredoval avstralskemu sodišču, H. B. M. in njenega partnerja G. W. med njunim obiskom prevažal »po bivši Jugoslaviji«. Grajn je bil sicer po besedah sodišča prepričan, da podrobnosti iz njegovega osebnega življenja niso pomembne in jih ni hotel komentirati. S H. B. M. sta imela odnos »dveh zasebnikov, soglasnih odraslih oseb«, je trdil.
Toda priče so predstavile drugačno sliko.
Sestra H. B. M. je v podpisani izjavi opisala pacientkino izpoved, da jo je Grajn držal za roko, ko se je zbudila po operaciji, in »ji takoj začel pripovedovati romantične stvari, denimo, da je edini, ki se je dotikal njenih organov, in da je nihče ne pozna tako kot on«. Povedala je, da je Grajn začel s stiki »pod pretvezo, da bo zanjo dodatna podporna oseba v času, ko bo okrevala«, in da jo zdravnik želi zapeljati. Sestra je bila prepričana, da je izkoristil šibkost H. B. M. in njeno zaupanje.
Podobno je pričala tudi najboljša prijateljica H. B. M. Pacientkin partner in psihologinja pa sta potrdila, da je tudi njima povedala za intimni odnos z Grajnom.
H. B. M. si je 12. oktobra 2017 vzela življenje »v najbolj grozljivih okoliščinah«. Sodišče je menilo, da je bila smrt »zelo sposobne in ljubljene ženske«, ki je bila zaposlena na visokih položajih v javnem sektorju, posledica »hudih duševnih stisk v zadnjih mesecih njenega življenja«. Zanj ni bilo dvoma, da so bile te »nekako povezane z odnosom s preiskovancem«.
Urad avstralskega zdravstvenega ombudsmana je oktobra in novembra istega leta prejel dve prijavi zoper Grajna zaradi domnevno neprimernega ravnanja, eno od njegovega nekdanjega delodajalca in eno od partnerja H. B. M. Tako se je začel postopek, ki se je odvijal tudi pred drugimi pristojnimi organi, dokler se ni naposled zaključil pred queenslandskim sodiščem.
»Transplantacijski kirurg, humanitarni prostovoljec, svetovni mislec«
Sodišče je ugotovilo, da je Grajn kršil več členov kodeksa avstralskega zdravniškega odbora, med drugim pravila, ki zadevajo omejitve v odnosu do pacientov – vključno s prepovedjo spolnih dejanj, četudi bi pacienti vanje privolili, saj lahko škodujejo postopku zdravljenja in duševnemu zdravju pacientov.
Sodnik se je strinjal z zdravniškim odborom, da je v tej zadevi pomembno sankcionirati zdravnika, kajti javnosti, pacientom, njihovim svojcem in drugim zdravnikom je treba sporočiti, da je tako ravnanje »neskladno z ustaljeno medicinsko prakso in članstvom v zdravniškem poklicu ter se ne bo toleriralo«. Tako sporočilo je pomembno tudi zato, da se ohrani integriteta zdravniškega poklica.
Sodišče je še menilo, da Grajn ni izkazal kesanja ali drugih uvidov v zadevo. Izreklo mu je opomin in za dve leti prepovedalo opravljanje poklica, natančneje, vnovično pridobitev licence.
V odločitvi je sicer navedlo, da je Grajn marca 2018 pri pristojnem organu vložil prijavo za potrditev licence za delo v bolnišnici Royal Darwin, vendar jo je čez približno pol leta umaknil, potem ko ga je urad zdravstvenega ombudsmana obvestil, da je začel preiskavo zoper njega.
Avstralska zdravniška regulatorna agencija je za Oštro potrdila, da tam nima več licence. V Veliki Britaniji jo še ima, tamkajšnji generalni zdravniški svet pa je o njegovi zadevi sklical zaslišanje, ki je napovedano med 6. in 24. oktobrom letos.
Obvestilo britanskega generalnega zdravniškega sveta slovenski zdravniški zbornici iz aprila 2024. Vir: GMC
Ni znano, kje Grajn danes dela oziroma živi. Britanski register volivcev kaže, da je bil kot volivec zadnjič registriran v letih 2021 in 2022. V zadnjih mesecih so se sicer na več tamkajšnjih manj znanih spletnih portalih pojavili intervjuji z njim, v katerih se predstavlja kot uspešen transplantacijski kirurg, ki se zavzema za mentoriranje mladih. Nekateri so navajali, da živi v Londonu, vendar tega ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
Tako se Grajn predstavlja tudi na svojih spletnih mestih, kjer oznanja, da je »transplantacijski kirurg, humanitarni prostovoljec in svetovni mislec«.
V letu, ko je zapustil Avstralijo, se je udeležil reševalne misije v Sudanu, kaže poročilo avstrijske podružnice organizacije Zdravniki brez meja. Ni pa znano, v katerem mesecu je to bilo. Avgusta 2017 je namreč kot urolog začel delati v izolski bolnišnici, kjer so pojasnili, da je z delom prenehal v začetku novembra istega leta.
V Sloveniji je urološko licenco za sedem let podaljšal leta 2022. Zdravniška zbornica na vprašanje o tem, kako je ravnala, ko jo je britanski generalni svet 2. aprila lani obvestil o Grajnovih pogojih za opravljanje zdravniškega dela, ni želela odgovoriti, češ da »zaradi varstva osebnih podatkov ne more podajati informacij o konkretnih primerih«.
Obvestilo je bilo sicer precej jasno: »Ta zdravnik ima pri registraciji vpisane pogoje. Menimo, da je ta zdravnik verjetno registriran v vaši državi.« Obvestilo, ki smo ga na Oštru pridobili s pomočjo britanskega novinarja, so opremili s povezavo do britanskega registra zdravnikov in jim svetovali, naj v iskalnik vpišejo zdravnikovo registracijsko številko.
Zbornica »zaradi varstva osebnih podatkov« ni konkretno pojasnila svojega ravnanja v tem primeru, pojasnila je le, da »take vrste omejitve licence (obravnava pacientk v spremstvu) naš zakon ne pozna. Si pa prizadevamo za spremembo zakonodaje na tem področju.«
Grajn se na vprašanja, ki smo jih nanj naslovili prek spletnega obrazca in njegovega e-naslova, ni odzval. Njegova slovenska telefonska številka ni bila dosegljiva.
Pri novinarski preiskavi je sodeloval tudi George Greenwood (The Times).