Kaj so Pandorini dokumenti

Fergus Shiel, ICIJ; priredba Oštro



Največja mednarodna novinarska preiskava konzorcija ICIJ in partnerskih medijev, tudi Oštra v Sloveniji in na Hrvaškem, razkriva skrivnosti politikov, milijarderjev in globalnih elit v svetu davčnih oaz.

 
Foto: Janne Järvinen/Yle

Foto: Janne Järvinen/Yle

Pandorini dokumenti razgaljajo globalno prepletenost politične moči in tajnega financiranja prek davčnih oaz.

Analiza doslej najobsežnejšega razkritja dokumentov iz davčnih oaz odstira pred javnostjo skrito poslovanje in premoženje več kot 330 politikov iz okoli 90 držav in območij, tudi 35 državnih voditeljev in številnih drugih javnih funkcionarjev, med njimi so predsedniški svetovalci, veleposlaniki, župani, generali in guverner centralne banke.

Dokumenti razkrivajo tajne holdinge okoli 130 milijarderjev iz 45 držav, med katerimi je dobra tretjina ruskih oligarhov. Po letošnji Forbsovi oceni sto svetovnih milijarderjev razpolaga s skupno več kot 600 milijardami dolarjev premoženja. Stranke registracijskih agentov pa so tudi bankirji, veliki politični donatorji, trgovci z orožjem, kriminalci, pop zvezdniki, šefi tajnih služb in športni velikani.

Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev ICIJ je pridobil 11,9 milijona raznovrstnih dokumentov, ki vsebujejo 2,94 terabajta zaupnih informacij. To so dokumenti o 14 ponudnikih storitev v davčnih oazah in drugih davčno ugodnejših jurisdikcijah, pa tudi o registracijskih agentih, ki skrbijo za nešteto slamnatih podjetij in sklade v davčnih oazah po svetu.

 
 
 
 

ICIJ je dokumente delil s 150 medijskimi partnerji, med njimi tudi z Oštrom v Sloveniji in na Hrvaškem, s čimer se je projekt Pandorini dokumenti zavihtel na prvo mesto lestvice svetovnih novinarskih preiskav, tik pred projekt Panamski dokumenti. Konzorcij je skoraj dve leti organiziral in vodil preiskavo, v kateri je nazadnje sodelovalo več kot 600 novinarjev iz 117 držav in območij. 

Novinarje so sledi med drugim vodile do vile na klifu v Kaliforniji, na plantažo sladkornega trsa v Dominikanski republiki, do tovarne v Italiji, škodljive za okolje, do nebotičnikov v Dubaju in v turško bolnišnico, kjer so domnevno zlorabljali delavce.

Večina dokumentov izvira iz obdobja med letoma 1996 in 2020, vsebujejo pa informacije o več kot 29.000 dejanskih lastnikih premoženja v davčnih oazah. To število je vsaj dvakrat višje od števila dejanskih lastnikov, ki so jih razgalili panamski dokumenti, saj je ta zbirka podatkov temeljila na dokumentih ene same odvetniške pisarne.

Novinarske ekipe so prečesavale dokumente, se izgubljale v lastniških labirintih in zapletenih strukturah v ozadju zasebnih fundacij in skladov in se iz njih reševale. Pri tem so se opirale na različne dokumente, kot so davčne napovedi, računi, elektronska pošta, seznami direktorjev in delničarjev družb, poročila o sumljivih dejavnostih, poročila o skrbnih pregledih, osebni dokumenti in fotografije.

 
 
 
 

Elite izčrpavajo države

Čeprav je lastništvo podjetja v davčni oazi načeloma lahko zakonito, pa je tajnost, ki jo takšno podjetje zagotavlja, kot naročena za prikrivanje nezakonitih finančnih transakcij in omogoča podkupovanje, pranje denarja, utajo davkov, financiranje terorizma in trgovine z ljudmi ter druge zlorabe človekovih pravic, pravijo strokovnjaki. 

Kopičenje premoženja v davčnih oazah proporcionalno najbolj prizadene revne narode, saj izčrpava javna sredstva, namenjena za gradnjo cest, šol in bolnišnic. Pandorini dokumenti kažejo, kako so tudi nekateri mednarodni voditelji, ki bi lahko preprečili utajo davkov prek davčnih oaz, svoj denar in premoženje skrivaj izmaknili iz dosega davčnih in sodnih oblasti, medtem ko se njihovi državljani komaj prebijajo skozi mesec.

Med trenutnimi in nekdanjimi voditelji, katerih tajna podjetja in sklade so razkrili Pandorini dokumenti, so denimo jordanski kralj Abdulah II., premiera Češke in Slonokoščene obale, ekvadorski, kenijski in gabonski predsednik ter nekdanji predsedniki Salvadorja, Paname, Paragvaja in Hondurasa.

Dokumenti prav tako osvetljujejo kupčevanja chavistov v Venezueli, pobeglih vodij kulta in njihovih privržencev, kleptokratov in njihovih družin, neonacistov, trgovca z mineralno vodo, obtoženega, da je naročil umor sodnika in tožilca, pa milijonarskega pedofila na begu in financerjev terorizma.

V dokumentih izstopajo tudi »car« bitcoina, obtožen pranja denarja iz največje kibernetske kraje v zgodovini, pa bollywoodski igralci, nogometni zvezdniki, kraljeva ljubimka, filmske zvezde, supermodeli, modni kreatorji in znani pevci.

 

ICIJ

 

Zakaj Pandorini dokumenti

Tokratno zgodovinsko sodelovanje novinarjev nadgrajuje zapuščino panamskih in rajskih dokumentov, pri tem pa se navezuje na mit o Pandorini skrinjici, ki opominja na težave, s katerimi se mora vsaj po verovanju starih Grkov spopadati človeštvo brez upanja, da jih bo kdaj premagalo.

Poročila med drugim kažejo, kako so še zlasti ZDA, in posebej zvezna država Južna Dakota, v zadnjih letih postale privlačna destinacija za skrivno premoženje, četudi prav Amerika in njene zahodne zaveznice nenehno obsojajo manjše države, da dovoljujejo pretok umazanega denarja, ki izvira iz korupcije in kriminala.

Ponudniki poslovno-finančnih storitev za podjetja v davčnih oazah trdijo, da ozadje svojih strank temeljito preverijo in se trudijo ravnati skladno z zakonodajo v posamezni jurisdikciji, toda Pandorini dokumenti tega ne potrjujejo. Povrhu pa osvetljujejo, kolikšno ceno plačuje javnost, ker bogati in vplivni svoje premoženje zavarujejo pred zakoni.

Še posebno pretresljivo je odkritje o tajnih vlagateljih v eno največjih ameriških nepremičninskih podjetij. To med epidemijo koronavirusa kuje dobiček na plečih najemnikov stanovanj, ki jih prisilno izseljujejo. Med vlagatelji je tudi rimskokatoliški red Kristusovih legionarjev, ki ga sicer pretresa mednarodni škandal zaradi sistemskega prikrivanja spolnih zlorab otrok.

Pandorini dokumenti prihajajo v ključnem trenutku globalne razprave o pravičnosti mednarodnega davčnega sistema, o vlogi zahodnjaških belih ovratnikov v sivi ekonomiji in o neuspešnih poskusih državnih oblasti, da bi zajezile odtekanje umazanega denarja v skrivna podjetja.

Pričakujemo, da bodo Pandorini dokumenti še vrsto let prinašali nova razkritja.

 
 

Pri pisanju zgodbe so sodelovali: Ben Hallman, Joe Hillhouse, Tom Stites, Richard H. P. Sia in Emilia Diaz-Struck