Na pogorišču skupine Keter izviseli tudi hrvaški kmetje
Anja Vladisavljević, Mašenjka Bačić, Matej Zwitter
—
Hrvaški kmetje še vedno niso dobili plačila za pridelek, ki so ga leta 2019 prek posredniških podjetij dobavili bioplinskim elektrarnam. V fiktivne posle posrednikov, ki so prevarali tako kmete kot državo, je bilo vpleteno tudi podjetje iz nekdanje skupine Keter.
Foto: Jozo Šantak, osebni arhiv
Slovenska poslovna skupina Keter, ki se je ukvarjala z gradnjo bioplinskih elektrarn, je imela leta 2011 velike načrte glede širitve na Hrvaško. Podpisali so pogodbe za deset projektov, za naslednje leto pa so načrtovali gradnjo prve pilotne elektrarne.
Pri tem so imeli, kot kaže, tudi podporo hrvaškega političnega vrha. Ob širitvi na Hrvaško je Ketrove predstavnike skupaj s slovenskim veleposlanikom in gospodarskim atašejem v predsedniški palači sprejel takratni hrvaški predsednik Ivo Josipović, ki je po poročanju Financ izrazil veliko zanimanje za zelene tehnologije, tudi za bioplinarne.
»Hrvaško gospodarstvo vidi v uvajanju novih tehnologij pridobivanja energije iz obnovljivih virov predvsem možnost za povečanje ekonomske konkurenčnosti kmetovalcev, oživitev kmetijske panoge,« so takrat poročale Finance.
Toda eno od Ketrovih hrvaških podjetij je kasneje sodelovalo v poslih, v katerih so kmetje ostali brez plačila za pridelek, ki so ga dobavljali bioplinarnam, namesto da bi povečevalo njihovo konkurenčnost.
Po ugotovitvah hrvaške finančne uprave je z izdajanjem fiktivnih računov omogočilo neupravičeno izkoriščanje pravice do odbitka davka na dodatno vrednost posredniškemu podjetju, ki je odkupovalo pridelek od kmetov, ti pa so ostali praznih rok.
V predstečajnem postopku posredniškega podjetja Agrokom Natura, ki se je začel lani, so upniki, med katerimi je 166 fizičnih oseb, prijavili za 56,4 milijona kun (7,5 milijona evrov) terjatev.
Med oškodovanimi kmeti je tudi Vlado Špoljarić, pridelovalec koruzne silaže iz mesta Crnac v severni Slavoniji, kjer je koruza ena glavnih poljščin.
V začetku leta 2019 je s posredniškimi družbami podpisal pogodbo za dobavo surovin bioplinarnam iz skupine Bioen, a do danes ni dobil plačila za dostavljeno blago, storitve siliranja in transporta v vrednosti okoli 470.000 kun (62.400 evrov).
Da bi lahko še naprej kmetoval, se je moral zadolžiti pri bankah, dolg pa odplačuje še danes. »Če mi banke ne bi prišle nasproti, bi propadel,« je dejal novinarjem hrvaškega Oštra.
Fiktivni računi
Lani je Špoljarić začel poslovati neposredno z bioplinarnami, pri katerih nima težav z neplačevanjem. Pravi, da takšne možnosti prej ni bilo, ker bioplinarji niso želeli poslovati z »malimi kmeti«, zato so najeli posrednike.
Špoljarić in drugi kmetje so tako v začetku leta 2019 sklenili pogodbe o dobavi surovin s posredniškima podjetjema Agrokom Natura in Sedlić. Po pogodbi, ki so jo pridobili novinarji hrvaškega Oštra, je bila Agrokom Natura pristojna za dogovor in odkup pridelka, Sedlić pa za plačilo.
Agrokom Natura se je zavezala, da bo pred setvijo kmetom zagotovila tudi ustrezno količino repromateriala, ki ga bo odkupila od Sedlića, njegovo vrednost pa bo kompenzirala z dobavo silaže. Sedlić je imel sklenjene ločene pogodbe tudi z Agrokom Naturo in z bioplinarnami v lasti treh podjetij iz skupine Bioen.
Kljub temu da bi kmetom po pogodbi moral plačati Sedlić, so ti račune za dostavljeno blago izdali Agrokom Naturi in ne Sedliću. Tako naj bi jim predlagal Marko Šutalo iz Agrokom Nature, ki je komuniciral s kmeti in organiziral podpisovanje pogodb.
Kot je maja letos v odgovoru na tožbo enega od kmetov pojasnil Sedlić, je pridelek, ki ga je prodal slatinski bioplinarni, kupil od Agrokom Nature, to podjetje pa je moralo kmetom plačati zanj.
Kmetje niso imeli razloga, da bi dvomili, ali bodo prejeli plačilo, saj so enako ravnali že leta 2018, ko s plačilom ni bilo težav. Kje so končali prihodki od prodaje iz leta 2019, ni jasno. Hrvaška davčna uprava je decembra 2019 v nadzoru nad Agrokom Naturo ugotovila, da je družba v letu 2019 fiktivno izkazovala nakupe blaga od podjetij, ki ga dejansko niso prodajala.
Eno od teh je bil Eko-El iz Virovitice. Januarja 2019 je Agrokom Naturi zaračunal pšenico v vrednosti milijon kun (135 tisoč evrov), a po ugotovitvah davčne uprave je bil račun fiktiven, saj Eko-El ni znal pojasniti, kje naj bi pšenico skladiščili in od koga so jo kupili.
Eko-El je davčno upravo v drugem davčnem nadzoru leta 2020 poskušal prepričati, da je v obdobju od junija 2018 do februarja 2019 pšenico in druge pridelke odkupoval od štirih podjetij. Toda inšpektorji so ugotovili, da so bili računi ponarejeni in da niso bili plačani. Družbi so naložili plačilo dodatnih 3,2 milijona kun (429 tisoč evrov) davka na dodano vrednost z obrestmi.
Direktor in solastnik Eko-Ela Zoran Alavanja, ki je tudi podpredsednik združenja za energetiko pri hrvaški gospodarski zbornici, je v telefonskem pogovoru s hrvaškim Oštrim dejal, da so bile ugotovitve davčne uprave napačne in da računi, izdani Agrokomu Naturi, niso bili fiktivni.
Foto: Jozo Šantak, osebni arhiv
Alavanja je bil sicer dolgoletni sodelavec slovenske skupine Keter na Hrvaškem. Leta 2011 se je kot hrvaški predstavnik skupine udeležil sprejema pri tedanjem predsedniku Ivu Josipoviću, kasneje pa je bil član uprav več Ketrovih hrvaških družb.
Med temi je bil tudi Eko-El, ki sta ga obvladovala Alavanja in družba Keter Grandis. Lastnik te je bil do septembra 2018 Marjan Kolar, nekdanji direktor ključnih podjetij skupine Keter v Sloveniji.
Kolar je v telefonskem pogovoru za Oštro pojasnil, da je bil Eko-El, kakor se spomni, zamišljen kot projektno podjetje za investicijo v nikoli zgrajeno sončno elektrarno. Zatrdil je, da o izdajanju fiktivnih računov v podjetju, ki je bilo v njegovem posrednem solastništvu, ne ve nič, saj se je že pred stečajem podjetja Keter Grandis septembra 2018 umaknil iz poslovanja hrvaških družb pod vodstvom Alavanje: »Videti je, da je to delal na lastno pobudo.«
Kolar je še pojasnil, da so v Ketru z Alavanjo začeli sodelovati že leta 2010, a so imeli pozneje z njim veliko težav. Med drugim je po njegovih navedbah dvigoval osnovne deleže v podjetjih. Ko so to odkrili leta 2012 ali 2013, so najeli odvetnika, a je skupina Keter pred zaključkom sodnih postopkov propadla.
Kljub temu sta bila leta 2018 Kolar in Alavanja še vedno solastnika družbe Eko-El. Kot je pojasnil Kolar, o tem ni razmišljal: »V teh podjetjih se ni nič dogajalo. On se ni javljal na telefon, niti se ni odzival odvetniku. Z njim so bile kar procedure.«
Stečaj posrednika
Kmetje so medtem iskali način, kako bi prišli do svojega denarja. Potem ko Agrokom Natura ni plačala računov, ki so jih izdali leta 2019, so najeli odvetnika Dubravka Marjanovića, ta jih danes zastopa na sodišču.
Marjanović je menil, da je za plačilo na podlagi pogodbe odgovoren Sedlić, zato so kmetje konec leta 2020 ponovno izdali račune za blago, dobavljeno leta 2019, a tokrat Sedliću.
Januarja lani je več kmetov pri državnem odvetništvu v Virovitici vložilo kazensko ovadbo zoper nekdanjega in sedanjega lastnika Agrokom Nature Admirja Baždarja in Marka Šutala. Tri mesece pozneje so ovadbo razširili še na lastnika podjetja Sedlić Domagoja Sedlića. Zoper to podjetje potekajo tudi sodni postopki, v katerih kmetje od Sedlića zahtevajo plačilo kupnin za dobavljen pridelek.
Na občinskem državnem odvetništvu v Virovitici so Oštru potrdili, da po vložitvi kazenskih ovadb več oškodovancev opravljajo preiskave zaradi suma goljufije.
Sedlić sicer ne zanika, da je od bioplinarjev prejel denar za silažo, a se brani, da je poslovno sodeloval le z Agrokom Naturo, ne pa tudi s posameznimi kmeti. Čeprav je na pogodbi žig njegovega podjetja, trdi, da ni bil seznanjen z obstojem tristranskih pogodb med kmeti, Agrokom Naturo in njegovim podjetjem Sedlić. Pravi, da je pogodba ponarejena, podpis na njej pa ni njegov.
Nekdanji član uprave in sedanji lastnik Agrokom Nature Marko Šutalo je julija letos na pričanju v eni od tožb proti Sedliću potrdil, da je pogodbo podpisal za obe podjetji, a je dejal, da ni mogoče, da Sedlić s tem ne bi bil seznanjen.
Medtem ko kmetom zmanjkuje možnosti, da jih bo Agrokom Natura poplačala, je finančna uprava predlagala stečaj nad to družbo. Načrtovano združitev Agrokom Nature in podjetja Invest Agro je zato bjelovarsko gospodarsko sodišče prepovedalo.
Invest Agro se je prej imenoval Invest Sedlić in je bil do aprila 2019 v lasti članov družine Sedlić. Nato ga je prevzela Agrokom Natura in ga preimenovala v Invest Agro. Letos je podjetje osebno prevzel Marko Šutalo, sedanji lastnik Agrokom Nature.
Šutalo na vprašanja Oštra ni odgovoril.
Preiskovalno zgodbo je podprl sklad Investigative Journalism for Europe (IJ4EU).
