Skladova javna naročila vodijo k Tovarni podjemov
Katarina Bulatović
—
Slovenski podjetniški sklad že od leta 2013 poverja izvedbo podjetniške konference Podim in projekta Start:up Slovenija zgolj enemu izvajalcu, Tovarni podjemov. Ker je pogoj lastništvo dveh blagovnih znamk, ga izpolnjuje le ta ponudnik, kar odpira vrsto vprašanj o enakopravni obravnavi ponudnikov.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Ko so si slovenski košarkarji septembra 2017 priigrali zlato kolajno na evropskem prvenstvu, je direktorica slovenskega podjetniškega sklada Maja Tomanič Vidovič zmagi nazdravila v Silicijevi dolini. Tam je bila na obisku zagonskih podjetij s slovensko gospodarsko delegacijo.
Z njo je nazdravljal še en član delegacije, direktor inštituta za raziskovanje podjetništva Tovarna podjemov Matej Rus. Od sklada, ki ga vodi Tomanič Vidovičeva, je inštitut od leta 2013 prek devetih javnih naročil prejel nekaj več kot milijon evrov.
Sklad namreč oddaja javna naročila za izvedbo podjetniške konference Podim in projekta Start:up Slovenija, pri katerih je že devet let stalnica večinoma pogoj, da mora biti kandidat lastnik blagovnih znamk Podim in Start:up Slovenija. Ker to izpolnjuje samo Tovarna podjemov, ji sklad vsako leto odda javno naročilo po postopku brez predhodne objave, kar mu vsaj na papirju dopušča zakon.
Agencija za varstvo konkurence (AVK) se ni strinjala s skladovo interpretacijo. Julija letos je vložila zahtevek za revizijo zadnjega tovrstnega javnega naročila sklada, so pojasnili za Oštro.
»Da daje javna institucija sredstva za izvedbo dogodkov zasebnemu inštitutu in pri tem izključi druge ponudnike, je gotovo lahko sporno. Takšna praksa je lahko pokazatelj omejevanja konkurence, kar je že samo po sebi problematično,« je zadevo komentiral predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
Toda državna revizijska komisija (DKOM), ki je odločala o reviziji, je dala prav skladu, kar je utemeljila podobno kot sklad – da je torej le Tovarna podjemov lastnica znamk in prijavnega sistema razpisa za subvencije. AVK nima možnosti pritožbe.
Problem sklada bi lahko bilo tudi navzkrižje interesov. Tomanič Vidovičeva, njen mož Boštjan Vidovič in direktor Tovarne podjemov Matej Rus naj bi se namreč poznali še iz študentskih let, kar nam je potrdil vir, ki jih je v tistem času poznal, a je želel ostati neimenovan. Drugi sogovorniki Oštra s povezavo niso bili seznanjeni.
En ponudnik, devet javnih naročil
Direktorica slovenskega podjetniškega sklada Maja Tomanič Vidovič je leta 2019 v intervjuju za portal Cekin dejala, da je treba javna sredstva uporabljati smotrno, da bi dosegli »velik učinek s širšo koristjo«. Vodenje je prevzela leta 2007, od takrat pa je sklad spodbudil več kot 22 tisoč podjetniških projektov.
Leta 2015 so izbor prejemnikov spodbud dopolnili z uvedbo predselekcijskega postopka, ta je istega leta dobil mesto tudi v javnem naročilu za organizacijo Podima in projekta Start:up Slovenija. Prijavitelji, ki se udeležijo teh postopkov, imajo več možnosti za uspeh, saj se tam lahko predstavijo strokovni komisiji investitorjev in podjetnikov, dobijo pomoč pri pripravi vloge, prav tako prejmejo več točk na razpisu, letos več kot tretjino točk.
Tudi predselekcijske postopke vodi Tovarna podjemov. Prek centralnega prijavnega sistema, ki ga je razvila leta 2014, skladu pomagajo zbirati in voditi prijave na razpis.
Inštitut je s skladom začel sodelovati tudi na predlog gospodarskega ministrstva, kjer so sodelovanje zagnali zaradi pomanjkanja znanja s področja zagonskega podjetništva, kot so pojasnili za Oštro. Ta inštitut je bil takrat edini, ki je tekmovanja za startupe organiziral že štiri leta. Na skladu pri predselekcijskem sistemu vztrajajo, »ker se je izkazal za zelo učinkovito sito pri presoji upravičenosti startup podjetij do javne podpore«. Podjetnike ocenjujejo številni izkušeni podjetniki, ki imajo po prepričanju sklada dober vpogled v podjetniške trende.
Leta 2013 je začel sklad inštitutovo dejavnost sofinancirati še prek javnih naročil za izvedbo konference Podim in projekta Start:up Slovenija. Doslej ju je podprl prek devetih javnih naročil v skupnem znesku več kot milijon evrov. Pred tem je konferenco Podim sofinancirala javna agencija za podjetništvo in tuje investicije.
Na skladu so za oddajo naročila uporabili postopek »s pogajanji brez predhodne objave«, ki ga lahko javni naročnik po zakonu o javnem naročanju uporabi le v izjemnih primerih, kadar gre za zaščito izključnih pravic, med katere sodi tudi intelektualna lastnina. Poleg tega sme tak postopek javni naročnik uporabiti zaradi pomanjkanja konkurence iz tehničnih razlogov.
Sklad je ponudnikom v večini dosedanjih javnih naročil postavil pogoj, da morajo imeti v lasti blagovni znamki dogodkov. Tovarna podjemov je blagovni znamki Podim in Start:up Slovenija registrirala leta 2005 oziroma 2008. Leta 2019 je sklad pogoje omilil z zahtevo, da mora imeti ponudnik le pravico do njune uporabe, letos pa še dodatno – da ima pravico do uporabe blagovnih znamk Podim in Start:up Slovenija »ali podobno«.
Sklad smo septembra vprašali, kaj v letošnjem opisu pomeni izraz »ali podobno«. V odgovoru so pojasnili, da zakon navedbo točno določene blagovne znamke dopušča le izjemoma in zahteva, da jo spremlja besedna zveza »ali enakovredno«. Take navedbe so dovoljene le, če ni mogoče natančno in razumljivo opisati predmeta naročila.
Toda ta zakonska določba velja že od leta 2015.
“Da daje javna institucija sredstva za izvedbo dogodkov zasebnemu inštitutu in pri tem izključi druge ponudnike, je gotovo lahko sporno. Takšna praksa je lahko pokazatelj omejevanja konkurence, kar je že samo po sebi problematično.”
»Katastrofalna odločitev«
Inštitut Tovarna podjemov sta leta 2001 ustanovila predavatelja na mariborski ekonomski fakulteti Matej Rus in Miroslav Rebernik. V zadnjih devetih letih je po podatkih Erarja največ prihodkov iz javnega sektorja dobil prav od sklada, in sicer kar tretjino vseh.
Rebernik je leta 2019 zaradi upokojitve izstopil kot ustanovitelj Tovarne podjemov. Na naša vprašanja ni želel odgovarjati, ampak nas je preusmeril na Rusa.
Rus je za Oštro poudaril, da sklad dogodka le sofinancira. Konference, kot je Podim, ni mogoče preprosto organizirati in uveljaviti: »To je podobno, kot če bi nekdo želel vzpostaviti neki drug uveljavljen projekt, denimo zelo bran časopis ali televizijo z dobro gledanostjo.«
Toda AVK meni drugače, saj je letos poleti na državno revizijsko komisijo vložila zahtevek za revizijo letošnjega javnega naročila sklada za sofinanciranje teh dogodkov.
Po prepričanju agencije je sklad kršil zakon o javnem naročanju, ker naj bi neupravičeno omejeval konkurenco med ponudniki, pri tem pa kršil načela enakopravne obravnave, gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti javnega naročanja. Po teh mora naročnik zagotoviti tudi »nediskriminatorno obravnavo in s tem večjo dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom«.
Na agenciji so menili, da se je sklad nekonsistentno skliceval na različne razloge za izbrani postopek javnega naročanja, pri tem pa mu ni uspelo utemeljiti »nobenega od navedenih razlogov«.
AVK je javno naročilo preverila kot zagovornica javnega interesa, kar sme storiti, kadar bi ravnanje javnega naročnika lahko vplivalo na oškodovanje premoženja večje vrednosti. Pri tem so upoštevali, da sklad naročila po istem postopku oddaja že od leta 2013.
Državna revizijska komisija se z AVK ni strinjala in je 8. septembra njen zahtevek zavrnila. Komisija je razložila, da lahko naročilo izpolni le Tovarna podjemov, ker je lastnica blagovnih znamk in centralnega prijavnega sistema. Tako je odločila kljub zatrjevanemu zavedanju, da je treba pogoje za postopke javnega naročanja brez predhodne objave tolmačiti strogo.
Državna revizijska komisija je pri odločitvi še upoštevala, da AVK v zahtevku ni trdila, da bi kateri gospodarski subjekt že zahteval revizijo teh postopkov. Po oceni komisije to kaže, da nihče ni uveljavljal nezakonitosti, ker bi bil tudi sam zainteresiran za oddajo ponudbe.
»Odločitev je katastrofalna,« je za Oštro dejal direktor AVK Andrej Matvoz. Komisija po njegovem mnenju ni sledila ciljem zagotavljanja konkurence med ponudniki, še posebej problematično pa se mu zdi, da je pri odločitvi upoštevala, ali je bila v preteklosti v zvezi z izpostavljenim javnim naročilom že vložena zahteva za revizijo.
Odvetnik Aleš Avbreht dvomi, da je lastništvo blagovne znamke nujno za organizacijo podjetniške konference: »Ponudnik ne more imeti zaradi blagovne znamke monopola nad vsebino konference.« Prav tako sklad ne bi smel ustvarjati okoliščin, v katerih ima en ponudnik neupravičeno prednost pred drugimi.
Pogojevanje organizacije dogodka s pravico do uporabe blagovnih znamk se je zdelo »nekoliko nenavadno« tudi ministrstvu za javno upravo, ki je pristojno za področje javnega naročanja. Na trgu je namreč več konkurenčnih organizatorjev dogodkov, zato opozarjajo, da mora biti naročnik pri uporabi postopka s pogajanji brez predhodne objave zelo previden.
AVK je prav tako menila, da je na trgu več podjetij, ki organizirajo dogodke, kar pomeni, da je za opravljanje teh storitev konkurenca. Toda državna revizijska komisija je opozorila, da AVK ni izpodbijala tega, da je le en gospodarski subjekt imetnik blagovne znamke Podim, ki je hkrati imetnik blagovnih znamk, povezanih z besedno zvezo »start up«, pa tudi imetnik avtorskih pravic računalniškega programa.
Po zadnjih podatkih je na slovenskem trgu sicer več kot 1600 podjetij, ki so registrirana za organizacijo razstav, sejmov in srečanj. Nekatera, denimo Cankarjev dom in Gospodarsko razstavišče, organizirajo večje mednarodne dogodke.
Tudi na komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so opozorili, da je javno naročanje brez predhodne objave netransparentno, zato bi morali javni naročniki ta postopek uporabljati le izjemoma. Še posebej dobro bi ga morali utemeljiti, kadar ga uporabljajo več let zapored.
Zakon določa, da mora naročnik v tem primeru pojasniti okoliščine, zaradi katerih lahko naročilo odda samo po postopku brez predhodne objave, kar je sklad utemeljil z (ne)lastništvom blagovnih znamk, vendar domnevne izjemnosti te okoliščine ni podrobneje razložil.
Na AVK so prepričani, da bi moral sklad pojasniti, ali na trgu obstaja konkurenca med potencialnimi organizatorji dogodkov. Če konkurence na trgu ni, bi moral pojasniti, ali obstaja podoben predmet naročila.
Sklad je letos poleg izvedbe Podima in projekta Start:up Slovenija od ponudnika zahteval izvedbo še več drugih promocijskih dogodkov. AVK je menila, da bi sklad lahko javno naročilo razdelil na posamezne sklope, toda državna revizijska komisija je presodila, da »ni mogoče ne šteti«, da je izvedba vseh dejavnosti razpisa učinkovitejša, če je izvajalec le en. Tudi sklad je poudarjal, da so dejavnosti medsebojno povezane.
Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel pa pravi, da je »ta argumentacija šibka« in da bi morala DKOM pojasniti, zakaj bi bila razdelitev javnega naročila na sklope predraga.
“Ponudnik ne more imeti zaradi blagovne znamke monopola nad vsebino konference.”
Črkobralsko o ponudnikih
Direktorica sklada Maja Tomanič Vidovič, njen mož Boštjan Vidovič, ki sicer vodi sektor finančnih spodbud na skladu, in lastnik Tovarne podjemov Matej Rus so na mariborski ekonomski fakulteti študirali v istem času. Ko je Tomanič Vidovičeva pripravljala magistrsko nalogo, je bil njen somentor danes že nekdanji soustanovitelj Tovarne podjemov Miroslav Rebernik.
»Poznajo se iz študijskih let,« je za Oštro potrdil vir, ki jih je v tistem času poznal, a je želel ostati neimenovan.
Rus in Tomanič Vidovičeva sta poudarila, da se v študentskih letih nista družila, nista pa zanikala poznejšega poznanstva. Boštjan Vidovič je dejal, da je Rusa srečal poslovno, »dvakrat ali trikrat«.
Rus je aprila za Oštro poudaril, da se trudijo delati zakonito in transparentno. »Namesto da bi nas kdo pohvalil, kakšen presežek delamo s tako majhnim vložkom države, se moramo še zagovarjati. To se mi zdi nedopustno.«
Ko smo z njim govorili septembra, da bi ga seznanili z odločitvijo agencije za varstvo konkurence o vložitvi zahtevka za revizijo, pa je na vprašanje, kako komentira odločitev AVK, dejal, da si ni mislil, da je s skladovim sofinanciranjem konference prek postopka brez predhodne objave kaj narobe.
Poslovodne osebe javnih skladov so se po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije dolžne izogniti vsakršnemu, tudi navideznemu nasprotju interesov. Če ugotovijo okoliščine, ki bi lahko ustvarile videz, da nepristransko ali neobjektivno opravljajo svoje naloge, jih morajo nemudoma razkriti nadrejenemu.
Predsednik nadzornega sveta sklada Jernej Salecl, ki ta položaj zaseda od oktobra lani, je za Oštro pojasnil, da domnevnega poznanstva direktorice sklada in ponudnika na nadzornem svetu niso obravnavali. Tudi Branko Meh, ki je nadzorni svet vodil med letoma 2015 in 2018, s tem ni bil seznanjen.
Tomanič Vidovičeva je za Oštro poudarila, da kot direktorica ni vodila postopka javnega naročanja za izvedbo dogodkov.
To drži. Postopke vodijo uslužbenci sklada, direktorica pa podpiše odločbe o dodelitvi sredstev. Tomanič Vidovičeva je prepričana, da so bili postopki javnega naročanja izpeljani pravilno in da je izbor prejemnikov spodbud transparenten, saj ga vodijo zunanji ocenjevalci.
Ko je sklad preverjal, kdo v Sloveniji organizira mednarodne konference, kot je Podim, niso našli nobenega ponudnika, je pojasnila. Na dodatno novinarsko vprašanje, kdaj so to preverjali, ni konkretno odgovorila.
Na gospodarskem ministrstvu so za Oštro odgovorili, da je iz odločitve državne revizijske komisije jasno, da so bili dvomi o pravilnosti postopka neutemeljeni.
Ko smo Tomanič Vidovičevo aprila vprašali, zakaj kandidiranja na javnem razpisu ne omogočijo tudi drugim ponudnikom, je odgovorila, da sami za organizacijo konference »nimajo časa« in da ne ve, kdo poleg Tovarne podjemov bi jo še lahko organiziral.
»Če želi država svojo startup konferenco, bi bilo bolj smotrno, da registrira svojo blagovno znamko in organizacijo konference prepusti prosti tržni ponudbi,« meni predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
Odvetnik Aleš Avbreht pa pravi, da bi lahko sklad denimo odkupil pravico do uporabe blagovnih znamk. »Mislim, da se dolžnost sklada ne konča pri črkobralskem pogledu na trenutno stanje. Morali bi ugotoviti, kako lahko zagotovijo bolj transparenten in bolj enakopraven postopek.«
KPK je lani v analizi korupcijskih tveganj v postopkih javnega naročanja ugotovila, da so manj transparentni postopki javnih naročil bolj obremenjeni s korupcijskimi tveganji, kar povečuje možnost kršitev.
Komisija je ministrstvu za javno upravo na začetku leta predlagala, naj poveča transparentnost javnega naročanja, zlasti tistega po postopku brez predhodne objave. Rešitev vidijo v zakonski dopolnitvi, ki bi od naročnika zahtevala, da v razpisni dokumentaciji pojasni razloge za izbiro tega postopka.
Toda na ministrstvu za javno upravo so odgovorili, da veljavni zakon to že zahteva. »Dodatno določanje pogojev bi ta postopek naredilo neuporaben za nujne primere, s čimer bi povsem izgubil svoj namen.«
