Smrt novinarstva v Azerbajdžanu

OCCRP; priredba Oštro

—

Avtoritarni azerbajdžanski režim skuša z neusmiljenim zatiranjem izkoreniniti neodvisne medije. Medtem ko predsednik Ilham Alijev kritične novinarje označuje za sovražnike države, ti iz izgnanstva ali celo iz zapora vztrajno poročajo o njegovih zlorabah oblasti

Ilustracija: James O'Brien/OCCRP

Fatima Movlamli je vedela, da bo ponjo prišla policija.

Mlada azerbajdžanska aktivistka in novinarka je več mesecev poročala o stiskah svojih kolegov, ki so jih blatili provladni mediji, oblasti pa so jih pridržale in postavljale pred sodišče z obtožbami o »tihotapljenju tuje valute«. Ker se je Fatima zavedala nevarnosti, je vnaprej pripravila enominutni videoposnetek, da bi se odvrtel, ko se bo zgodilo neizogibno.

Posnetek je bil objavljen 28. februarja 2025, na dan, ko so jo aretirali in je postala šestindvajseta žrtev čistke, ki je že od leta 2023 uperjena zoper azerbajdžanske neodvisne medije.

Fatima je na posnetku zrla naravnost v kamero in govorila v kljubovalnem tonu. Rekla je, da ne glede na nevarnost ne bi spremenila ničesar, kar je počela doslej. Obljubila je, da bo nadaljevala z novinarskim poročanjem »prvi dan, ko bo prišla ven«.

Nato je z nasmehom poslala poljub v kamero: »Pazite nase – vidimo se čez nekaj let!«

Odtlej sta bila v Azerbajdžanu aretirana še dva novinarja, s čimer se je skupno število pridržanih medijskih delavcev povzpelo na 28, v aktualni zgodbi poroča OCCRP, mreža neprofitnih preiskovalnih novinarskih centrov, katere član je tudi Oštro.

Azerbajdžanski neodvisni mediji in mednarodne organizacije, ki branijo človekove pravice, so vlado obtožili, da je novinarje pridržala zaradi njihovega dela in da je ustvarila okoliščine, ki novinarjem preprečujejo zakonito delovanje.

Rachel Denber, namestnica direktorja oddelka za Evropo in Srednjo Azijo pri organizaciji Human Rights Watch, je opozorila, da gre za največje zatiranje novinarjev vse od osamosvojitve države po razpadu Sovjetske zveze leta 1991.

Na najnovejši lestvici svobode medijev organizacije Novinarji brez meja, objavljeni maja letos, se Azerbajdžan med 180 državami uvršča na 167. mesto.

Azerbajdžanski provladni mediji prenašajo oblastne obtožbe oblasti, da so novinarji neodvisnih medijev prejemniki nezakonitih finančnih sredstev. Objavljajo tudi njihove osebne podatke, med drugim telefonska sporočila, slike osebnih dokumentov in posnetke nadzornih kamer.

Podobno se je dogajalo tudi prej. Že aprila 2019 so na splet pricurljali Fatimine intimne fotografije in videoposnetki. Prepričana je, da so bili posneti z njenim telefonom, ko so jo pridržali, pretepli in prisilili, da je razkrila geslo za odklepanje telefona.

Pred letošnjo februarsko aretacijo je Fatima Movlamli kot svobodna novinarka delala za različne medijske hiše, vključno z Mejdan TV, ki je članica OCCRP.

V nedavnem pismu iz zapora, ki ga je objavila televizija Mejdan, je njena glavna urednica Ajnur Elgunaš napisala, da se Azerbajdžan »postopoma spreminja v močvirje, ki požira ljudi«.

Pridržanim novinarjem grozi do 12 let zapora

Mejdan ter drugi azerbajdžanski mediji – Toplum TV, Abzas Media in Kanal 13 – zdaj v celoti delujejo v izgnanstvu. Najvplivnejša neodvisna medijska hiša v državi, Turan News Agency, pa se je februarja odločila za popolno zaprtje.

Vsi našteti mediji so razkrivali korupcijo in kršitve pravic, povezane z režimom Alijeva. Drugi manjši neodvisni mediji so, odkar je njihove zaposlene pridržala policija, bodisi prenehali delovati bodisi so močno zmanjšali produkcijo.

Od 28 novinarjev in drugih medijskih delavcev, aretiranih v zadnjem letu in pol, sta bila dva že obsojena na zaporno kazen, petnajst jih je v sodnih postopkih, preostali pa čakajo na začetek sojenja.

Največkrat so obtoženi, da so v državo na skrivaj prinesli tujo valuto, za kar je zagroženih do osem let zapora. Nekateri pridržani se soočajo z dodatnimi obtožbami, denimo davčnih utaj in pranja denarja, za kar je predvidena kazen do 12 let zapora. Obtožbe vsi zanikajo.

Razmere v azerbajdžanskih zaporih so krute. Julija 2024 je Abzas Media objavil pismo svojega zaprtega direktorja Ulvija Hasanlija, ki je poročal o »sistematičnem mučenju«. »Mučenje poteka vsak teden, včasih vsak dan. Včasih je pretepen en človek, včasih pa deset do petnajst ljudi hkrati,« je zapisal.

Urad azerbajdžanskega predsednika se na prošnjo za komentar ni odzval.

Pridržani, a ne utišani

Na forumu v Bakuju z naslovom »Soočanje z novim svetovnim redom«, na katerem je Alijev gostil predstavnike več kot 44 držav, je azerbajdžanski predsednik pohvalil potezo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je letos zamrznil ameriško globalno pomoč medijem, ki so kritizirali represivne režime. Alijev ga je spodbudil, naj gre še dlje. »Kar je predsednik Trump začel, je zelo obetavno, in mislim, da se ne bi smel ustaviti,« je povedal občinstvu. »Human Rights Watch, Freedom House, Amnesty International, Transparency International – vsa ta infrastruktura njegovih političnih sovražnikov mora biti popolnoma onesposobljena,« je dodal.

Z leve: prva dama Azerbajdžana Mehriban Alijeva, azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev, ameriški predsednik Donald Trump in prva dama Melania Trump. Foto: president.az

V prvih sto dneh na položaju je Trump razmontiral osrednjo ameriško vladno agencijo za pomoč tujim državam USAID – dejal je, da jo vodijo »radikalni norci« – in v globalnih projektih pomoči zamrznil milijarde dolarjev, vključno z okrog 268 milijoni dolarjev, namenjenih podpori neodvisnim medijem po vsem svetu. (OCCRP je že vložil tožbo proti Trumpovi administraciji, s katero izpodbija zamrznitev financiranja.)

Medtem ko so lokalne redakcije v Azerbajdžanu zdaj prazne, pa izgnani mediji zagotavljajo, da je glas njihovih pridržanih kolegov še vedno slišan. Objavljajo njihove kljubovalne izjave, sodna pričanja in pisma iz zapora.

»Vedeli smo, da si bomo zaradi svojega dela nakopali jezo Ilhama Alijeva,« je na januarskem sojenju dejal pridržani direktor in ustanovitelj Abzas Medie Ulvi Hasanli. »Vendar nas to ni odvrnilo [od objavljanja kritik oblasti].«

V majski izjavi, poslani iz zapora, so tudi zaposleni z Mejdan TV odločno sporočili, da se ne bodo pustili utišati.