Spletne trgovine na UI pogon zavajajo slovenske potrošnike
Lara Drugovič
—
Razkrinkavanje.si je vzelo pod drobnogled domače in tuje profile na facebooku, ki oglašujejo trgovine z oblačili s privlačnimi popusti. V resnici gre za fantomske trgovine – zbirke vizualnih vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco (UI). Na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-Cert so opozorili, da na platformah korporacije Meta v zadnjem času opažajo velik porast lažnih oglasov.
Vizualne vsebine iz facebook objav več domnevnih trgovin. Foto: Zaslonski posnetki
»Naše stranke so vedno na prvem mestu – verjamemo v prijazen pristop, poštenost in toplino domačega okolja,« trdijo na spletnem mestu domnevnega družinskega butika z dolgoletno tradicijo, imenovanega Horvat Ljubljana.
Domeno Horvat-Ljubljana.com je 18. aprila letos registriralo kanadsko podjetje Tucows Domains, ki se predstavlja kot »tretji največji ustvarjalec domen na svetu«.
Istega dne je domnevni butik dobil tudi istoimenski profil na facebooku, ki objavlja oglase trgovine z oblačili. Oglasi promovirajo »zadnjo priložnost do minus 70 odstotkov«, češ da imajo v trgovini, ki se zapira zaradi prevelike konkurence, »veliko likvidacijsko razprodajo«. Avtorja oglasnega sporočila naj bi bila »Marija in Jože Horvat«. Od odprtja profila 18. aprila so njegovi neznani upravljavci objavili 440 takšnih oglasov – aktivnih oglasov po naših podatkih ni več.
Oglasi so si med seboj zelo podobni. Vsebujejo fotografije domnevnega butika, oblačil za prodajo in povezavo do spletnega mesta trgovine. Na spletnem mestu ni naslova fizične trgovine ali podjetja prodajalca; edini kontaktni podatek je e-poštni naslov.
V domnevni spletni trgovini Horvat Ljubljana prodajajo ženska in moška oblačila, pri čemer je večina izdelkov znižanih za 50 ali več odstotkov. Ob nakupu več izdelkov ponujajo še dodaten popust. Ena izmed oblek ima s 50-odstotnim popustom ceno 44,95 evra, pri čemer je prav taka obleka po ceni 33,90 dolarja, torej približno 31 evrov, naprodaj v spletni trgovini amazon.
Domnevno ročno izdelana ženska obleka ꞌAnaꞌ je v spletni trgovini Horvat Ljubljana predstavljena kot najbolj prodajano oblačilo.
Enaka obleka, izdelana na Kitajskem, je v spletni trgovini amazon na voljo po ceni 31 evrov.
“V odgovoru na vprašanje, koliko časa traja, da kupec prejme naročilo, piše, da ‘naročila hitro in zanesljivo pošiljajo po vsej Češki’, v odgovoru na vprašanje, ali obstaja možnost vračila naročila, pa med drugim: Seveda naravno (naravno v hrvaščini pomeni seveda, op. a.)! V Lovric Zagreb želimo, da ste s svojim nakupom popolnoma zadovoljni.”
Na vstopni strani spletnega mesta so odgovori na tri pogosto zastavljena vprašanja, pri čemer so vprašanja zapisana v hrvaščini, odgovori pa v slovenščini. V odgovoru na vprašanje, koliko časa traja, da kupec prejme naročilo, piše, da »naročila hitro in zanesljivo pošiljajo po vsej Češki«, v odgovoru na vprašanje, ali obstaja možnost vračila naročila, pa med drugim: »Seveda naravno (naravno v hrvaščini pomeni seveda, op. a.)! V Lovric Zagreb želimo, da ste s svojim nakupom popolnoma zadovoljni.«
Lokalizirani oglasi s spletno prevaro
Spletna trgovina Horvat Ljubljana je »zagotovo spletna prevara«, je ocenil Mladen Borovič, predavatelj na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI). Pri tem je opozoril na kratko obdobje od registracije spletne domene trgovine do zdaj ter uporabo slovenskega in hrvaškega jezika na spletnem mestu.
»To je dokaj znana slabost velikih jezikovnih modelov, ki so del pogovornih sistemov, kot so ChatGPT, Gemini in Claude.« Slovenski jezik pogosto zamenjujejo s hrvaškim, kar je posledica pomanjkljive zastopanosti slovenščine v učnih podatkih teh modelov, je pojasnil.
Borovič meni, da so slike izdelkov deloma videti resnične, deloma pa generirane: »Sklepam, da so slike z enobarvnim, povečini belim ozadjem resnične, tiste z zamegljenim ozadjem z vzorcem pa generirane.« Po njegovem mnenju je mogoče, da so generirane slike nastale iz tistih z enobarvnim ozadjem.
Mladen Borovič s FERI je ob zgornjem zaslonskem posnetku opozoril na gospodovo roko okoli pasu gospe, ki je videti nenaravno široka, in spremenljivost gub na obrazu gospe ob povečanju slike, kar kaže na vsebino, ustvarjeno z umetno inteligenco.
Lokalizirane oglase z enakim sporočilom o trgovini z oblačili, ki se zapira, je objavilo vsaj 15 facebook profilov iz 10 držav. Hrvaški denimo oglašuje spletno trgovino Horvat Butik, madžarski trgovino Jakab Budimpešta, danski pa trgovino Lise & Rose København. Oglasi so si vizualno podobni, prevedeni so v različne jezike, klik nanje pa uporabnika privede do enako oblikovanih spletnih mest.
Na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-Cert so za Razkrinkavanje.si potrdili, da »gre za še en poskus zvabljanja uporabnikov v lažno spletno trgovino«. Kot so pojasnili, je to že nekaj let razširjena taktika goljufov, da v imenu spletne trgovine ali facebook profila uporabijo ime Slovenia oziroma Slovenija ali Ljubljana in tako ustvarijo vtis, da gre za slovenskega distributerja priznane znamke in zaupanja vrednega trgovca.
Pri drugih podobnih goljufijah uporabljajo tudi orodja umetne inteligence za oblikovanje podob Ljubljane, pri čemer goljufi v fotografije trgovinskih izložb dodajo slovensko zastavo. Na SI-Certu so na tovrstno taktiko spletnih goljufov sicer prvič opozorili leta 2022.
Tudi oni so opozorili na sumljivo kratek obstoj spletnega mesta Horvat-Ljubljana.com in tuji izvor njegovih administratorjev: »Čeprav ti podatki neposredno ne dokazujejo, da gre za lažno trgovino, nakazujejo lažno predstavljanje in zavajanje uporabnikov.«
SI-Cert je v smernicah za prepoznavanje lažnih spletnih trgovin pojasnil, da je omemba ugodne ponudbe izdelkov, ki so vedno na zalogi, glavni znak za prevaro. Svetujejo, naj uporabnik preveri ocene drugih kupcev ter podatke o podjetju, ki je odgovorno za prodajo.
Ključna transparentna uporaba umetne inteligence
Na SI-Certu so opozorili, da na družbenih omrežjih korporacije Meta opažajo velik porast oglasov za lažne spletne trgovine, kriptoinvesticijske prevare in lažne kredite, vendar »zloraba legitimnih oglaševalskih orodij za zvabljanje uporabnikov v različne spletne prevare ni novost«.
Presenečata pa jih pogostost tovrstnih oglasov in njihova dovršena zmožnost ciljanja uporabnikov, ki pa nimajo vzvodov za zaščito pred prevarami: »Uporabniki pogosto ne zaznajo, da gre za poskus prevare, saj zaupajo, da za oglasi stojijo legitimna podjetja.«
“Uporabniki pogosto ne zaznajo, da gre za poskus prevare, saj zaupajo, da za oglasi stojijo legitimna podjetja.”
Mladen Borovič meni, da bo treba glede etičnosti uporabe umetne inteligence v oglaševanju oblikovati ustrezna priporočila in pravila. Oglase, ustvarjene z umetno inteligenco, bi bilo treba ustrezno označiti, tako da bi bila opozorila »vidna, ne pa skrita ali napisana z drobnim tiskom«. Po njegovem mnenju bi bilo najbolje kombinirati grafične vodne odtise (angl. watermarks), skrite grafične odtise, ki jih zaznajo detektorji vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco, in vpise v metapodatkih.
Kot je pojasnil, je uporaba umetne inteligence pri ustvarjanju oglasov lahko zelo zavajajoča in omogoča enostavno izvedbo spletnih prevar.
Borovič je še opozoril na uredbo o umetni inteligenci, ki je začela veljati avgusta lani, a bo v celoti v uporabi od 2. avgusta 2026. Kot je evropska komisija pojasnila na spletnem mestu, je uredba »prvi pravni okvir o umetni inteligenci doslej«, Evropi pa na tem področju omogoča vodilno vlogo.
Na finančni upravi so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da lažnih spletnih strani niso obravnavali. Ker gre za vsebino, ki zadeva varstvo potrošnikov, so nas preusmerili na tržni inšpektorat, ki potrošnike obvešča o spornih spletnih trgovinah.
Inšpektorat je pojasnil, da prijav za spletno mesto Horvat Ljubljana niso prejeli. Predvidevajo pa, da gre najbrž za spletno prevaro, ki jo upravlja neznana oseba najverjetneje zunaj Slovenije. Kadar podjetje nima sedeža v Sloveniji, tržni inšpektorat ne more ukrepati. Če ima prodajalec sedež v državi EU, pa se potrošnik lahko obrne na evropski potrošniški center.