Civilna družba in novinarji ohranili dostop do registra dejanskih lastnikov
uredništvo Oštra
—
Državni zbor je včeraj sprejel novelo zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Po intervenciji novinarskih organizacij so poslanci omogočili, da bodo do registra dejanskih lastnikov za preiskovanje pranja denarja in sorodnih kaznivih dejanj brez omejitev dostopali tudi novinarji, raziskovalci in nevladne organizacije. Na Oštru smo prvi opozorili na sporne člene predloga, ki bi ta dostop močno omejili.
Fotografija: Freepik
Oštrovo opozorilo, ki je sprožilo val odzivov
Vlada je maja letos v Državni zbor poslala predlog zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma s katerim bi, skličujoč se na razsodbo Sodišča EU, omejila javni dostop do registra dejanskih lastnikov podjetij.
Evropska komisija je dostop do tega registra omejila na osebe, ki zanj izkažejo upravičen interes – ta pa je izkazan, če je namen povezan z odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja ter financiranja terorizma in povezanimi predhodnimi kaznivimi dejanji.
Čeprav evropska direktiva v 12. členu jasno določa, da imajo novinarji, raziskovalci in nevladne organizacije pravni interes za dostop do teh podatkov, pa slovenski predlog tega ni predvidel.
“Na Oštru smo v članku Vlada bi novinarjem zaprla dostop do podatkov o dejanskih lastnikih podjetij prvi opozorili, da bi takšna ureditev onemogočila delo številnim preiskovalnim novinarjem, zlasti svobodnim novinarjem, novinarjem, ki objavljajo v tujih medijih, in tujim novinarjem, s tem pa otežila nadzor nad pranjem denarja in financiranjem terorizma. ”
Po naši objavi so sledili pomembni odzivi: Komisija za preprečevanje korupcije je opozorila, da gre za prekomerno in neutemeljeno omejitev, ki znižuje standarde transparentnosti, Društvo novinarjev Slovenije je poslancem v razmislek in sprejem predlagalo amandmaje, ki bi novelo dejansko uskladili z direktivo in omogočili novinarsko preiskovanje pranja denarja in kaznivih dejanj, kot je korupcija, zavezništvo več kot 20 nevladnih organizacij (vključno z Danes je nov dan, PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja. Transparency International Slovenia in CNVOS) je pozvalo k spremembam zakona – ali njegovi zavrnitvi, o spornem omejevanju dostopa do podatkov pa so zatem poročali tudi nekateri drugi slovenski mediji.
Vsi skupaj so zahtevali, da se dostop za civilno družbo in medije jasno uredi v zakonu.
Kako je odločal Državni zbor
Pod pritiskom javnosti in civilne družbe so poslanci vložili amandmaja, s katerima se novinarjem, raziskovalcem in nevladnikomavtomatično priznava upravičen interes za vpogled v register dejanskih lastnikov. Amandmaja, sta bila potrjena v drugi obravnavi s 50 glasovi za in enim proti, končno glasovanje o celotni noveli pa je prineslo 50 glasov za in 7 proti.
Poleg določb o dostopu novela prinaša še:
izločitev častnih konzulov iz seznama politično izpostavljenih oseb (Slovenija je bila edina v EU, ki jih je štela mednje),
povezovanje registra dejanskih lastnikov z evropskimi informacijskimi sistemi za nadzor porabe sredstev,
izboljšan režim povratnih informacij bankam, da ne bi po nepotrebnem zapirale računov strank.
Kdo je bil za in kdo proti
ZA: Svoboda, SD, Levica, Nepovezani poslanci in večina SDS.
PROTI: NSI
Zakaj je to pomembno?
Sprejeta novela pomeni zmago za transparentnost in potrditev vloge civilne družbe in watchdog medijev pri nadzoru nad oblastjo. Oštro je s pravočasnim opozorilom pokazalo, kako pomembno je preiskovalno novinarstvo pri varovanju javnega interesa.