51. teden na Razkrinkavanju

Avtorji: Matej Simič, Matej Zwitter, Meta Gantar

 

TRDITEV

Danes po pogrebu na Žalah smo za sorodnike preminulih naročili dva taksija pri taksi službi Metro. Taksija sta prišla, a zavrnila prevoz, saj da ne prevažajo migrantov.


OCENA


 
Zagovornik načela enakosti še preverja, ali je bila zavrnitev potnika diskriminatorna. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Zagovornik načela enakosti še preverja, ali je bila zavrnitev potnika diskriminatorna. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Več slovenskih medijev je minuli teden poročalo, da sta taksista podjetja Taxi Metro zavrnila prevoz osmih ljudi. K pisanju jih je spodbudila objava na facebooku o tem, da je eden od pogrebcev po pogrebu dveh tragično preminulih 20-letnih Sircev na pokopališče Žale naročil taksija, da bi v azilni dom in hostel odpeljala osem ljudi. 

V objavi je še pisalo, da sta taksista prevoz zavrnila, češ da ne prevažata migrantov. Potniki so bili sorodniki preminulih z Malte. Zaradi zavrnjenega prevoza so zamudili prevoz na letališče v Benetkah in tako tudi polet na Malto.

Navedba na facebooku, da sta taksista zavrnila prevoz svojcev preminulih, drži, kar so potrdili tudi v podjetju Taxi Metro. Zakaj sta to storila, pa še ni povsem jasno. 

V podjetju namreč trdijo, da jih v taksi niso sprejeli, ker naj bi ena oseba ležala na tleh. Avtor objave pa trdi, da so jih zavrnili, ker so domnevali, da so migranti. Voznik, ki jih je prepeljal na želeni naslov, utemeljuje, da se taksisti bojijo prevažati tujce, saj so v preteklosti za to že kazensko odgovarjali. Medtem pa zagovornik načela enakosti primera ne komentira, ker postopek po podani prijavi še poteka.

Ni možno potrditi, da so potnike zavrnili, ker bi bili migranti, zato skladno z metodologijo Razkrinkavanja.si dajemo tudi oceno siva cona. 

Podrobneje: Taksisti ne smejo pregledovati osebnih dokumentov strank

 
 

TRDITEV

Slovenija podpira cilje, ki jih zasleduje predlog direktive, kljub temu pa se ni mogla strinjati s pravno podlago direktive.


OCENA


 
Direktiva bi državam naložila, da od multinacionalnih podjetij v EU zahtevajo, naj poročajo o prihodkih, dobičkih in plačanih davkih. Foto: Evropska unija

Direktiva bi državam naložila, da od multinacionalnih podjetij v EU zahtevajo, naj poročajo o prihodkih, dobičkih in plačanih davkih. Foto: Evropska unija

Slovenija je s še 11 državami članicami na evropskem svetu blokirala sprejetje direktive, ki bi povečala preglednost multinacionalnih podjetij pri plačevanju davkov. Z ministrstva za gospodarstvo so sporočili, da podpirajo vsebino direktive, ne strinjajo pa se z njeno pravno podlago.

Direktiva bi državam naložila, da od multinacionalnih podjetij, ki delujejo v Evropski uniji, zahtevajo, naj poročajo o ustvarjenih prihodkih in dobičku ter plačanih davkih v vsaki posamezni državi članici in državah, ki jih EU uvršča na seznam davčno nekooperativnih jurisdikcij. 

Zahteva bi veljala za tista podjetja, ki so na ravni celotne skupine ustvarila več kot 750 milijonov evrov prihodkov v vsakem izmed zadnjih dveh let. 

Na ministrstvu za gospodarstvo, ki zastopa stališče celotne vlade, so torej poudarili, da podpirajo cilje in vsebino direktive, a se ne strinjajo s pravno podlago. Obenem navajajo še zadržke glede vsebine, saj da bi sprejetje direktive lahko imelo negativne posledice za slovenska podjetja.

Iz javno dostopnih informacij o oblikovanju stališča Slovenije do predloga direktive pa je razvidno, da je ministrstvo za finance najprej nasprotovalo javni objavi davčnih podatkov, šele podredno pa predlagalo spremembo pravne podlage.

Pri zahtevi za spremembo pravne podlage se vlada sklicuje na mnenje pravne službe evropskega sveta, kjer pa pojasnjujejo, da so pravni zadržki premostljivi, če obstaja politična volja. Trditev, da vlada podpira cilje direktive, ne strinja pa se s pravno podlago, ni podprta z dovolj argumenti, zato jo po metodologiji Razkrinkavanja.si označujemo tudi za neutemeljeno. 

Podrobneje: Slovenija je proti večji davčni preglednosti multinacionalk

 
 

TRDITEV

Očitno so prišli časi, ko je treba revidirati zgodovino tudi na takšen način.


OCENA


 
Ilustracijo Jelke Reichman so v koledarju spremenili, saj v njem predstavljajo igrače, ki so še danes sodobne. Foto: Stanko Gruden/STA

Ilustracijo Jelke Reichman so v koledarju spremenili, saj v njem predstavljajo igrače, ki so še danes sodobne. Foto: Stanko Gruden/STA

»Koga je zmotila zvezda na ilustraciji Jelke Reichman in jo je odstranil v koledarju,« se je v naslovu prispevka na svojem spletnem mestu Had.si spraševal bloger Roni Kordiš.

Pisal je namreč o koledarju, ki ga je za leto 2020 izdala Mladinska knjiga. Mesec september predstavlja ilustracija Jelke Reichman iz slikanice Igrače korakajo, na kateri je ladja z zastavo, le da na zastavi ni več rdeče zvezde, tako kot v izvirni različici knjige in letošnjem ponatisu. »Očitno so prišli časi, ko je treba revidirati zgodovino tudi na takšen način,« je ugotavljal Kordiš.

Mladinska knjiga je pojasnila, da je umaknila zvezdo iz estetskih in vsebinskih, ne političnih razlogov. Avtorica ilustracije je potrdila, da ni šlo za provokacijo, in dodala, da ji likovni urednik nemalokrat spremeni ilustracijo in da mu pri tem zaupa. Trditev, da sta z odstranjeno zvezdo revidirala zgodovino, ne drži.

Podrobneje: Umik zvezde z ilustracije Jelke Reichman ni bil političen

 
 

TRDITEV

Prispevek povzema objavo v mediju in ne navaja vira.


OCENA


 
Novinarske prispevke je dovoljeno povzemati, ko gre za dnevne dogodke, tiskovna poročila, javne govore ali preglede objav v medijih. Foto: STA

Novinarske prispevke je dovoljeno povzemati, ko gre za dnevne dogodke, tiskovna poročila, javne govore ali preglede objav v medijih. Foto: STA

Portal Žurnal24.si je v začetku novembra objavil avtorska prispevka »Izgubljen osebni dokument boste drago plačali« in »Za 60 tisoč evrov donacij, banka mleka pa še vedno ne deluje«.

S spremenjenim naslovom, toda z zelo podobno vsebino je tako prvega kot drugega povzel spletni medij Celjski glasnik. Ena od avtoric, Sergeja Hadner Hvala, je na twitterju opozorila, da članka nista le povzeta, ampak da gre za krajo.

Da sta nepodpisana prispevka skoraj natančen prepis novinarskih besedil in ne njun povzetek, kar lahko pomeni kršitev avtorskih pravic, je potrdila tudi dr. Martina Repas, ki na mariborski pravni fakulteti poučuje pravo intelektualne lastnine.

V uredništvu Žurnala24.si so potrdili, da jim s Celjskega glasnika niso poslali prošnje za povzemanje prispevkov. Prav tako pri tem mediju za Razkrinkavanje.si niso razložili, zakaj niso pridobili tega dovoljenja.   

Na Celjskem glasniku so pozneje sicer navedli vir in avtorici objavljenih prispevkov, a po načelu pravične rabe bi morala povzeta informacija predstavljati le manjši del novinarskega prispevka. Preostalo bi moralo biti lastno novinarsko delo. Po tipologiji Razkrinkavanja.si dajemo objavama oznako kitenje s tujim perjem. 

Podrobneje: Pri povzemanju besedila morali in pravici ni zadoščeno z navedbo avtorja


 
 
 

Vsebine portala Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.