V Amsterdamu so alkoholikom plačevali s pločevinkami piva

Avtor: Matej Simič

 

TRDITEV

Amsterdam kroničnim alkoholikom za opravljanje dela smetarja plačuje v pivu, tobaku in desetih evrih gotovine. Gre za vladno podprt projekt.


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

Moskisvet.com


Razkrinkavanje_Beremo-tabloide_header.jpg
 
Kronični alkoholiki v Amsterdamu so se od alkohola odvajali s programom, v katerem so za opravljeno delo dobili plačilo v pločevinkah piva. Foto: Unsplash

Kronični alkoholiki v Amsterdamu so se od alkohola odvajali s programom, v katerem so za opravljeno delo dobili plačilo v pločevinkah piva. Foto: Unsplash

V Amsterdamu alkoholikom za čiščenje ulic plačujejo v pločevinkah piva, je v prispevku o zabavnih dejstvih o pivu poročal Moški svet. Vsak delovni dan zaslužijo pet pločevink piva, zraven pa dobijo še tobak in plačilo – deset evrov. Projekt podpira vlada, so še zapisali.

Za pojasnila smo se obrnili na nizozemsko nevladno organizacijo De Regenboog Groep, ki je projekt izvajala. Za Razkrinkavanje.si so potrdili, da je projekt res potekal, a med letoma 2012 in 2017. Drži tudi, da ga je delno financirala nizozemska vlada.

»Ljudje, ki so bili vključeni v program, so imeli hude težave z alkoholom. Nismo jih hoteli zapostavljati, pa smo jim ponudili delo,« je pojasnila Brigit Nieuwburg iz te organizacije. Dodala je, da so delavcem vsako uro izročili pločevinko piva, priskrbeli pa so jim tudi zdrav obrok. 

»Nekateri nikoli ne bodo premagali odvisnosti. Jih je pa precej čez čas čutilo manjšo potrebo po uživanju alkoholnih pijač. Postopoma smo jim zato tudi dajali vse manjše količine piva. Ob izteku programa nekateri udeleženci sploh niso več čutili potrebe po pitju alkohola,« je pojasnila Nieuwburgova.

V organizaciji De Regenboog Groep so navedbo o plačevanju delavcev s tobakom zanikali, ker jim ga nikoli niso dajali. Potrdili pa so, da so udeleženci za opravljeno delo poleg piva in obroka dobili plačilo v vrednosti desetih evrov.

Programa zadnji dve leti niso izvajali, saj za to v tem času ni bilo potrebe, pravijo. Opažajo pa, da je v nekaterih delih mesta zaradi zlorabe alkohola več nemirov, zato razmišljajo o ponovnem zagonu programa.

Zakaj informacije o plačevanju delavcev s pločevinkami piva niso v celoti preverili, smo vprašali uredništvo portala Moški svet, vendar odgovora nismo prejeli.


Dejstva: zabavna, a tudi neresnična

Preverili smo še druga zabavna dejstva o pivu, navedena v prispevku, in ugotovili, da so nekatere trditve pomanjkljive in celo napačne.

  • Je cenosilikafobija strah pred praznim kozarcem piva?
    Beseda je zložena iz grškega pridevnika kenós (prazen), latinskega samostalnika silex (kamen, zlasti kremen; sekundarno tudi kozarec) in tvorjenke iz grškega fóbos (strah). »Njen etimološki pomen je torej 'strah pred praznim kozarcem'. Ker se pa otroci ne bojijo praznega kozarca malinovca, se beseda uporablja samo za strah pred praznim kozarcem adiktivnih pijač, to pa seveda ni samo pivo, ampak vse, kar vsebuje dovolj alkohola,« nam je pojasnil slovenski jezikoslovec in etimolog Marko Snoj z ZRC SAZU.

  • Pivovarna Carlsberg znanstveniku Nielsu Bohru, prejemniku Nobelove nagrade za fiziko leta 1922, ni napeljala pivovoda do doma, kot trdijo na portalu Moški svet. Za nagrado so danskemu znanstveniku po poročanju revije Forbes podarili hišo ob pivovarni, do nje pa je bila napeljana pipa s svežim pivom. 

  • Ali pivci guinnessa vsako leto zaradi brkov zavržejo 77 tisoč litrov tega piva? Podatka o tem na inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo nimajo. »Ta količina bi ustrezala približno 0,01 odstotka vsega proizvedenega guinnessa in bi lahko bila sprejemljiva izguba,« je za Razkrinkavanje.si pojasnil Iztok Jože Košir z oddelka za agrokemijo in pivovarstvo na inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo.

  • Aparati za točenje piva visoko v zraku zaradi nižjega zračnega tlaka ne delujejo, kot bi morali. Pivo se na letalu speni in ni primerno za pitje.
    Letalska družba KLM Royal Dutch Airlines je leta 2016 v poslovnem razredu potnike postregla s kozarcem točenega piva. Predstavila je poseben točilni aparat, ki pivo hrani v tesno izoliranih sodih in omogoča natakanje brez pen.

  • »Pivo je dokaz, da nas ima bog rad in si želi, da bi bili srečni.«
    Tega nekdanji ameriški predsednik Benjamin Franklin ni nikoli izrekel, kot napačno navaja portal. V pismu prijateljici Monsieur L’Abbé Morellet je v francoščini zapisal: »Glej dež, ki pada z neba na naše vinograde in se vpije v grozdje, da bi postalo vino; trajen dokaz, da nas ima Bog rad in nas želi videti srečne!« Okrog leta 1996 je bila beseda vino zamenjana z besedo pivo, citat pa je bil večkrat ponatisnjen, so raziskali pri quoteinvestigator.com.

  • Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama nima lastnega piva po imenu BRO-bama, kot so zapisali v prispevku. V resnici je Obama kupil pivovarsko opremo, nato je skupaj s svojimi kuharji zvaril prvo pivo Bele hiše. Imenovalo se je White House Honey Ale. Kasneje so v Beli hiši zvarili še dve različici piva: Honey Porter in Honey Blonde.

  • V času babilonskega kralja Hamurabija je veljal zakon, ki od posameznika ni zahteval, da na dan spije določeno količino piva, kot navaja Moški svet, temveč je le podeljeval pravico do pitja določene količine piva, so pojasnili na inšitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo. Količina piva se je namreč razlikovala glede na posameznikov statusni položaj. O kaznovanju žensk z utopitviju v pivu, ker so postregle nekakovostno pivo, kot še poroča portal, pa na inštitutu nimajo podatka.

  • Trditev, da je pivo tretja najbolj priljubljena tekočina in druga najpopularnejša pijača na svetu, je nasprotujoča si, pravijo na inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo. »Pravilno je, da je pivo tretja najbolj konzumirana pijača na svetu po količini. Takoj za vodo in čajem. To je dejstvo, ki ne pove ničesar o priljubljenosti ali popularnosti,« je pojasnil dr. Košir z inštituta.

  • Med zabavnimi dejstvi sta tudi tile: »Beseda medeni tedni je povezana s pivom. V starem Babilonu je nevestin oče ženina še en mesec po poroki zalagal s toliko medice (medeno pivo), kot jo je ta lahko spil.« in »V srednjem veku so pivo pili zaradi golega preživetja. Živila takrat niso bila pretirano hranljiva, pivo pa je imelo vse minerale, potrebne za preživetje. Zato je bilo pogosto na jedilniku tudi za zajtrk. Pili so ga tudi mlajši.« Resničnosti teh trditev nam ni uspelo preveriti. S tem niso seznanjeni ne na inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo, ne pri evropskem združenju pivovarjev, ne pri evropskem združenju potrošnikov piva.

  • Podatki o tem, koliko vrst piva obstaja, se razlikujejo, zato informacije, da je na svetu okrog štiristo vrst piva, prav tako ne moremo ne potrditi ne ovreči. V Sloveniji je bilo leta 2015 po podatkih statističnega urada naprodaj kar 55 vrst piva.

  • Prav tako niso enotni podatki o tem, da največ znamk piva prihaja iz Belgije, kot so zapisali na portalu Moški svet. »Vsekakor drži, da ima Belgija zelo veliko raznolikih in prepoznavnih znamk piva, vendar pa si trditve ne bi upal potrditi,« pravi dr. Košir z inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo. 

  • Na inštitutu tudi nimajo podatka o tem, da bi pivo v steklenicah začeli prodajati šele leta 1850, do takrat pa naj bi ga domov odnašali v vedrih. So pa pojasnili, da se jim zdi trditev sporna, »saj so pivo že v daljni preteklosti embalirali v lesene sode in ga niso nosili naokoli kar v vedrih«.

Z gotovostjo lahko potrdimo, da so nekateri amsterdamski odvisniki od alkohola v zameno za čiščenje ulic prejemali pivo, obrok in skromno plačilo – deset evrov. Potrdimo lahko tudi, da je projekt delno financirala nizozemska vlada. Vendar je poročanje portala Moški svet netočno, zato pušča vtis, da projekt še vedno poteka, čeprav se je končal že leta 2017. Poleg tega so navedli neresnične informacije o plačilu s tobakom.

V prispevku je navedenih še več drugih napačnih ali pomanjkljivih informacij, zato mu dajemo oznaki šlamparija in ne drži.


Razkrinkavanje_KisleKumarice_blue.png

Kisle kumarice
Čas kislih kumaric se v novinarskem žargonu okvirno nanaša na julij in avgust, ko se na splošno manj dogaja, zato mediji v tem obdobju pogosto objavljajo lahkotne teme. Pri Razkrinkavanju.si bomo v času kislih kumaric posebno pozornost namenjali tabloidom.


Razkrinkavanje_Napaka.png

Šlamparija
Objava, v kateri se je avtorju prikradla napaka, zato je objavil netočne informacije ali posredoval nepreverjene informacije drugega vira. Ključno pri tem je, da mora biti očitno, da je avtor napako storil nenamerno oziroma brez namena netočno obveščati javnost.


Ne drzi.png

Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.

Vsi tipi razkrinkanih informacij