CO2 ne vpliva na geomagnetne nevihte
Avtorica: Meta Gantar
TRDITEV
»[Znanstveniki so sklenili], da bi lahko naraščajoče ravni ogljikovega dioksida v Zemljini atmosferi spremenile način, kako geomagnetne nevihte motijo zgornje plasti atmosfere.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Severni sij je bil po podatkih portala Neurje.si v Sloveniji nazadnje viden oktobra lani. Foto: Andrej Mohar, društvo Temno nebo Slovenije
Portal Moški svet je 21. avgusta poročal, da znanstveniki opozarjajo, da bi lahko bile geomagnetne nevihte, zaradi katerih je polarni sij viden južneje kot običajno, v prihodnosti zaradi naraščajočih vrednosti ogljikovega dioksida (CO2) v Zemljinem ozračju veliko močnejše in bi na nov način »motile zgornje plasti atmosfere«.
Sklicevali so se na poročanje ameriškega portala Earth, ki sicer objavlja prispevke o naravi, okolju in znanosti. Neodvisna organizacija Media Bias/Fact Check, ki se ukvarja z ocenjevanjem politične pristranskosti medijev, je ocenila, da se portal sklicuje na verodostojne znanstvene vire.
Portal je 15. avgusta povzel študijo, junija letos objavljeno v recenzirani znanstveni reviji Geophysical Research Letters, katere avtorji so preučevali, kako bi povišana vsebnost CO2 v ozračju vplivala na gostoto višjih plasti Zemljine atmosfere in kako bi se te odzvale na močne geomagnetne nevihte.
Primož Kajdič z oddelka za vesoljske znanosti pri mehiški nacionalni avtonomni univerzi je ocenil, da je prispevek, objavljen na portalu Moški svet, preveden preveč dobesedno in ni zastavljen dovolj logično, da bi bil razumljiv tako dobro kot študija in prispevek portala Earth. Čeprav je študij o nadaljnjih spremembah v gostoti Zemljine atmosfere v času geomagnetnih neviht po Kajdičevih besedah le peščica, izsledki vseh sovpadajo s trendi, kot sta nižanje gostote termosfere in večja relativna nihanja med geomagnetnimi nevihtami. Presodil je, da »tem trendom lahko zaupamo«.
Kajdič, ki je tudi avtor Sončnega bloga, kjer objavlja odkritja in dogodke v našem osončju, je prav tam pojasnil, da so geomagnetne nevihte kratkotrajna močna in hitra nihanja Zemljinega magnetnega polja. So del vesoljskega vremena, povzročijo pa jih eksplozije na Soncu, ki proti Zemlji izstrelijo več izbruhov koronalne snovi. To so ogromni oblaki ioniziranega plina in magnetnega polja, ki po medplanetarnem prostoru potujejo z veliko hitrostjo in jih označimo za geomagnetne nevihte, če dosežejo Zemljo. Ameriška uprava za oceane in ozračje jih deli na močne in šibke.
»CO2 ni povezan s pojavnostjo geomagnetnih neviht, pogostost severnega sija pa ni povezana z atmosferskim CO2,« je pojasnil Kajdič. Na svojem blogu je razložil, da polarni oziroma severni sij nastane, kadar nabiti delci iz ioniziranega plina, ki s Sonca nenehno odteka v medplanetarni prostor, vstopijo v Zemljino atmosfero ter reagirajo s kisikom in dušikom v ozračju.
Kajdič je dodal, da je vpliv, ki ga bo imel CO2 na ozračje, odvisen od gostote zraka. V troposferi, plasti ozračja 12 kilometrov nad Zemljo, kjer je gostota zraka visoka, CO2 deluje kot toplogredni plin in zadržuje toploto. V termosferi, plasti ozračja od 85 do 700 kilometrov nad Zemljo, je gostota zraka izjemno nizka, CO2 pa pomaga pri ohlajanju termosfere.
Višje vrednosti CO2 bi gostoto zraka v termosferi lahko zmanjšale tudi za polovico, je ocenil, močnejše geomagnetne nevihte pa bi jo povečale le začasno. Po njegovem povzetku ugotovitev junijske študije iz revije Geophysical Research Letters bi se ob povečani vsebnosti CO2 v ozračju »gostota zraka v termosferi začasno lahko tudi potrojila, medtem ko se trenutno med najmočnejšimi geomagnetnimi nevihtami ꞌleꞌ podvoji«.
Vesoljske agencije bodo morale biti pozorne na nihanja v gostoti termosfere, da sateliti, ki krožijo okrog Zemlje, ne bodo naleteli na geomagnetne nevihte. Če bi se to zgodilo, bi se povečal njihov zračni upor, začeli bi padati, nato bi zgoreli v nižjih plasteh ozračja, kot se je to leta 2022 zgodilo s Starlinkovimi sateliti, je ponazoril.
Tomaž Zwitter, vodja astronomske skupine na fakulteti za matematiko in fiziko, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da se geomagnetne nevihte začnejo na Soncu, zato ne morejo biti povezane s podnebnimi spremembami na Zemlji.
Po njegovi presoji so avtorji študije ugotovili, da višje vrednosti CO2 v ozračju ob močnih geomagnetnih nevihtah ne bi bistveno spremenile razmer v Zemljini atmosferi: »Napovedali so zmerne spremembe, nič dramatičnega.« Zwitter na podlagi ugotovitev študije sklepa, da bi lahko ob močnejših geomagnetnih nevihtah v Zemljini atmosferi nastalo manj polarnih sijev, zgornje plasti atmosfere pa bi bile redkejše in bi manj vplivale na satelite.
Meni, da ugotovitve študije niso relevantne za vidnost polarnih sijev ali upravljanje umetnih satelitov. Na oboje namreč vpliva moč geomagnetnih neviht, ne pa raven vsebnosti CO2 v zgornjih plasteh Zemljine atmosfere. Kot je poudaril, avtorji študije niso preučevali vpliva šibkih geomagnetnih neviht, ampak močnih, ki pa so dokaj redek pojav; zadnja tovrstna nevihta je na Soncu nastala maja lani. Pred tem so se pojavile v letih 2003, 1989, 1960 in 1859.
Pojasnil je, da okrog Zemlje kroži vse več satelitov Starlink, ki po le nekaj letih delovanja postanejo vesoljski odpadki. Posledično v zgornjih plasteh Zemljine atmosfere narašča količina kovin, ki bi lahko na tamkajšnje razmere vplivale bolj kot CO2, česar študija ni upoštevala.
Zwitter je opozoril, da bodo imele povišane vrednosti CO2 zaradi vse višjih temperatur v nižjih plasteh Zemljine atmosfere za ljudi pomembne posledice, ki niso povezane z geomagnetnimi nevihtami, ampak denimo z migracijami zaradi podnebnih sprememb.
Zwitter meni, da je Moški svet senzacionalističen medij in da je tak tudi prispevek o severnem siju. Kajdič pa je ocenil, da so nekatere trditve v prispevku »napisane nekoliko senzacionalistično«. Ob tem je opozoril na trditev o sposobnosti Zemlje, da se ꞌbraniꞌ pred geomagnetnimi nevihtami.
Uredništvo portala Moški svet smo seznanili z našimi ugotovitvami. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
SKLEP
Portal Moški svet je 21. avgusta poročal, da bi lahko bile geomagnetne nevihte, zaradi katerih je polarni sij viden južneje kot običajno, zaradi naraščajočih vrednosti ogljikovega dioksida (CO2) v Zemljini atmosferi veliko močnejše in bi na nov način »motile zgornje plasti atmosfere«. Sklicevali so se na študijo, junija letos objavljeno v recenzirani znanstveni reviji Geophysical Research Letters, o kateri je poročal ameriški portal Earth.
Primož Kajdič z oddelka za vesoljske znanosti pri mehiški nacionalni avtonomni univerzi je pojasnil, da CO2 ni povezan s pojavnostjo geomagnetnih neviht in pogostostjo severnega sija. Ocenil je, da je prispevek Moškega sveta preveden preveč dobesedno in ni zastavljen dovolj logično, da bi bilo njegovo sporočilo lahko razumljivo.
Kot je pojasnil, je vpliv CO2 v ozračju odvisen od gostote zraka. V termosferi, plasti ozračja od 85 do 700 kilometrov nad Zemljo, je ta izjemno nizka, zato bi višje vrednosti CO2 lahko tudi za polovico zmanjšale gostoto zraka v termosferi, močnejše geomagnetne nevihte pa bi gostoto lahko povišale začasno, a ne bistveno.
Tomaž Zwitter s fakultete za matematiko in fiziko je pojasnil, da geomagnetne nevihte sproži dogajanje na Soncu, zato podnebne spremembe na Zemlji nanje ne vplivajo. Ugotovitve študije, na katero se je skliceval portal, po njegovi oceni niso relevantne za vidnost polarnih sijev, niti za upravljanje umetnih satelitov. Na oboje vpliva moč geomagnetnih neviht, ne pa vrednost CO2 v zgornjih plasteh Zemljine atmosfere.
Opozoril je, da so avtorji študije ob povišani vrednosti CO2 med geomagnetnimi nevihtami ocenili, da se bodo gostota zraka v termosferi in tamkajšnje razmere spreminjale, a bodo spremembe zmerne. Po ugotovitvah študije je sklepal, da bi lahko v Zemljini atmosferi ob močnejših geomagnetnih nevihtah nastalo manj polarnih sijev, zgornje plasti atmosfere pa bi bile redkejše in bi manj vplivale na satelite.
Trditev, da bi lahko geomagnetne nevihte zaradi naraščajočih vrednosti CO2 v Zemljini atmosferi na drugačen način »motile zgornje plasti atmosfere«, je manipulativna. Na podlagi točnih podatkov iz študije pripelje do napačnih zaključkov, saj je avtor te podatke interpretiral v neustreznem kontekstu.
Manipulacija
Objava, ki uporablja točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako da pripeljejo do napačnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).