Elektrika za gospodinjstva v Sloveniji ni cenejša kot na Hrvaškem
Avtor: Martin Justin
TRDITEV
»Cene električne energije za gospodinjstva v Sloveniji so med najnižjimi v Evropi, bistveno nižje od povprečja, bistveno nižje od Nemčije, bistveno nižje od Hrvaške.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Predsednik vlade Robert Golob je na tiskovni konferenci ob prvi obletnici vlade dejal, da so se uspešno spoprijeli s krizami, predvsem z energetsko. Foto: Boštjan Podlogar/STA
Predsednik vlade Robert Golob je 31. maja na tiskovni konferenci ob prvi obletnici vlade dejal: »Cene električne energije za gospodinjstva v Sloveniji so med najnižjimi v Evropi, bistveno nižje od povprečja, bistveno nižje od Nemčije, bistveno nižje od Hrvaške.« Skliceval se je na podatke Eurostata, med njegovim govorom pa se je v ozadju prikazala tudi infografika s primerjavo cen električne energije.
Podatki Eurostata o cenah električne energije, ne glede na velikost gospodinjstva, kažejo, da so ta v Sloveniji v drugi polovici leta 2022 za kilovatno uro elektrike skupaj z davki in dajatvami plačala 0,19 evra. Slovenija se je s tem uvrstila na sedmo mesto med državami EU z najnižjo ceno električne energije, ki si ga je delila s Slovaško in Luksemburgom.
Premier Golob je na tiskovni konferenci še poudaril, da so cene električne energije za gospodinjstva v Sloveniji bistveno nižje od cen v Nemčiji, na Hrvaškem in v Evropi.
Gospodinjstva v državah EU so po podatkih Eurostata v drugi polovici leta 2022 za kilovatno uro elektrike v povprečju plačala 0,28 evra skupaj z davki in dajatvami. Cena v državah z evrom je bila 0,29 evra. Nemška gospodinjstva so v tem obdobju za kilovatno uro plačala 0,35 evra, hrvaška pa 0,15 evra.
Iz kabineta predsednika vlade so na vprašanje Razkrinkavanja.si posredovali odgovor ministrstva za okolje, podnebje in prostor, kjer so pripravili infografiko, s katere je Golob med govorom navajal podatke. Pojasnili so, da so bili v infografiki namesto podatkov za gospodinjstva po pomoti navedeni podatki za negospodinjske odjemalce do 20 megavatnih ur. Po podatkih Eurostata je bila namreč električna energija za to kategorijo negospodinjskih odjemalcev v Sloveniji res najcenejša med izbranimi državami.
»Pravilni podatki za gospodinjstva so taki, kot jih navajate. Res je bila v drugi polovici leta 2022 cena na Hrvaškem nižja kot v Sloveniji,« so potrdili v premierjevem kabinetu.
SKLEP
Predsednik vlade Robert Golob je trdil, da so cene električne energije za gospodinjstva v Sloveniji med najnižjimi v Evropi in da so bistveno nižje od cen v Nemčiji in na Hrvaškem ter od evropskega povprečja.
Po podatkih Eurostata so slovenska gospodinjstva v drugi polovici leta 2022 za kilovatno uro plačala 0,19 evra, s čimer se je država takrat uvrstila na sedmo mesto med državami z najnižjo ceno električne energije, skupaj s Slovaško in Luksemburgom.
Cena za slovenska gospodinjstva je bila v tem obdobju za 0,09 evra nižja od povprečne cene v državah EU in za 0,10 evra nižja kot v državah z evrom. Nemška gospodinjstva so za kilovatno uro plačevala 0,16 evra več kot slovenska, hrvaška pa 0,04 evra manj.
Drži, da je bila cena električne energije za slovenska gospodinjstva nižja kot povprečna cena za gospodinjstva v državah EU, državah z evrom in za gospodinjstva v Nemčiji.
Ne drži pa, da so slovenska gospodinjstva plačevala manj kot hrvaška. V kabinetu predsednika vlade so Razkrinkavanju.si poslali odgovor okoljskega ministrstva, ki je pripravilo podatke za premierja. Napako so priznali, zato smo trditev, da so cene električne energije v Sloveniji bistveno nižje kot na Hrvaškem, označili za šlamparijo.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
EUformatorka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na evropske teme. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb o zadevah EU vplivajo tudi na ustreznejšo obveščenost slovenskih državljanov.
Drži
Objava, ki drži. Trditev je podprta s podatki iz zanesljivih virov, v ustreznem kontekstu in ni predstavljena zavajajoče.
Šlamparija
Objava, v kateri se je avtorju prikradla napaka, zato je objavil netočne informacije ali posredoval nepreverjene informacije drugega vira. Ključno pri tem je, da mora biti očitno, da je avtor napako storil nenamerno oziroma brez namena netočno obveščati javnost.
Vsebina je del projekta, ki ga sofinancira EMIF.
Za vse vsebine projekta so odgovorni avtorji ter tako ne odražajo nujno stališča EMIF in partnerjev, fundacije Calouste Gulbenkian in Evropskega univerzitetnega inštituta.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).