Grožnja nepristne slovenščine le klen privid

Avtor: Matej Simič

 

TRDITEV

»Vsako branje tuje knjige, ko bi lahko prebiral knjigo, ki je v slovenščini, vsak pogovor, ko ne uporabiš pristne in klene slovenske besede, ogroža naš obstoj kot naroda.«


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

MMC


 
Dejan Židan, predsednik državnega zbora. Foto: Daniel Novakovič/STA

Dejan Židan, predsednik državnega zbora. Foto: Daniel Novakovič/STA

Predsednik državnega zbora Dejan Židan je na 18. vseslovenskem srečanju v državnem zboru izjavil: »Vsako branje tuje knjige, ko bi lahko prebiral knjigo, ki je v slovenščini, vsak pogovor, ko ne uporabiš pristne in klene slovenske besede, ogroža naš obstoj kot naroda.« Dejal je še, da nas ogrožata globalizacija in internacionalizacija, je poročal MMC.

Vseslovensko srečanje je namenjeno Slovencem v zamejstvu in po svetu. Ohranjanje slovenstva je za to javnost zmeraj aktualna tema, politiki pa morajo slovenstvo spodbujati, meni Marko Stabej, predstojnik oddelka za slovenistiko na ljubljanski filozofski fakulteti.

»Pri tem velikokrat niso spretni – predvsem zato, ker o teh stvareh razmeroma malo premišljujejo in vedo. Zato se zatečejo k stereotipom iz nekih drugih časov, ki so v sodobnih razmerah po eni strani smešno neustrezni, po drugi strani pa nevarni,« je Stabej za Razkrinkavanje.si komentiral Židanovo trditev.


Stereotipi so odsev pomanjkanja znanja

Stabej je Židanovo izjavo označil za ponesrečeno. Meni, da slovenski politiki narodnost najprej povežejo z jezikom – »in tudi o njem razmeroma malo premišljujejo in vedo, zato na koncu pristanejo pri bodrilnih stereotipih«.

Izjava predsednika državnega zbora je v javnosti vzbudila precej neodobravanja, sam Židan pa se je za pojasnjevanje zatekel na twitter.

Zapisal je, da internacionalizacijo in mednarodno sodelovanje podpira, a se zaveda temnih plati globalizacije, zato se boji nižjih standardov zaščite ljudi in okolja.

»Globalizacija ne sme postati taljenje različnosti v neko novo globalno kulturo, ampak sobivanje kultur, narodov, religij. Zato je pomembno, da negujemo slovenski jezik, identiteto in kulturo,« je dodal. 

Raznovrstnost povečuje vitalnost slovenščine

Na vprašanje, ali neuporaba pristnih in klenih slovenskih besed ogroža slovenski narod, Stabej odgovarja, da je narod danes drugačna skupnost od tiste pred petdesetimi ali več leti. Danes živimo v večjezikovnem globaliziranem svetu in zato je tudi slovenščina drugačna. »In njeno vitalnost povečuje prav vsa ta raznovrstnost,« je bil jasen Stabej.

Pridevnika pristen in klen, ki ju je Židan uporabil v govoru, je Stabej v zvezi z jezikom oziroma slovensko besedo označil za privid tistih, ki ju nekritično uporabljajo.

Po njegovem staro spoznanje, da razgledan človek bere knjige v več jezikih, še vedno velja. »Izbiranje knjig samo po kriteriju jezika ni dokaz domoljubnosti, ampak prej jezikovne in miselne omejenosti.«

V teoriji sicer drži, da narod izgine, ko nihče več ne govori nobene pojavne oblike narodovega jezika. A po Stabejevem osebnem in strokovnem mnenju je veliko verjetneje, da bo slovenski jezik preživel celo slovenski narod.

Izjavi smo dali oznako ne drži. 


Siva-cona.png

Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.

Vsi tipi razkrinkanih informacij


 
 

Vsebine Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.