Himna ni glasbena točka, temveč državni simbol

Matej Simič

 
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Foto: Tamino Petelinšek/STA

TRDITEV

Ploskanje po himni je prepovedano z zakonom in je žalitev himne.


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

Nova24tv


 

V kolumni z naslovom Ploskate predvajanju ali petju slovenske himne?, objavljeni na portalu Nova24TV, se nekdanji poslanec SDS Vinko Gorenak sprašuje, ali je še kje kakšna razvita zahodna demokracija, kjer himni ni dovoljeno ploskati, kot je to v Sloveniji.

K razmišljanju ga je spodbudil nagovor voditeljice neimenovane občinske proslave, ki je, potem ko so šolarji odpeli slovensko himno, občinstvo pozvala k aplavzu s temi besedami: »Himni se ne ploska, vabim pa vas, da zaploskate stotim učencem osnovnih šol iz našega območja.«

Uslužbenko občine, ki je Gorenak ni imenoval, je pa presodil, da se na to tematiko spozna, je vprašal, zakaj je ploskanje himni prepovedano. Odgovorila mu je, da to prepoveduje zakon. Kot dolgoletni poslanec je navedbo zanikal, uslužbenka pa mu je odvrnila, da tako poučujejo na protokolu Republike Slovenije in da je ploskanje žalitev himne.


Ploskanje himni ni izrecno prepovedano

Na državnem protokolu so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da lahko le svetujejo, kaj je primerno in kaj ni. »V protokolu veljajo tudi nekatera nenapisana pravila, ki so se izoblikovala skozi čas. Eno takih je, da se po izvedeni himni ne ploska in da se himna ne napoveduje. Tega sicer ne določa noben zakon, ploskanje po slovenski himni na uradnih dogodkih in proslavah torej ni izrecno prepovedano.«

Gre za običaj, kar je skladno s prvim odstavkom 20. člena zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi: »Himna se izvaja v skladu s tem zakonom, svečano in usklajeno z običaji, s katerimi navzoči pozdravljajo himno.«

Izjema so športne prireditve

Na državnem protokolu so še povedali, da se himna izvaja z igranjem, s petjem ali z igranjem in petjem. Himno, ki je državni simbol, vedno poslušamo stoje in spoštljivo, s pogledom, usmerjenim v zastavo ali predse: »Svetujemo, da se po izvedeni himni ne ploska, ker himna ni glasbena točka v programu, ampak je državni simbol.«

Na športnih prireditvah se himna izvaja bodisi na začetku tekmovanja bodisi ob podelitvi medalj. »Občinstvo po končani himni, zaigrani v čast zmagovalcu, navadno ploska in vzklika, kar pa se pripisuje navdušenju nad dosežkom tekmovalca, zato velja za dopustno,« pravijo na protokolu.


Pravila se rahljajo

Običaji in praksa glede himne tudi drugod po svetu niso poenoteni. Kot so še pojasnili, je »od države do države odvisno, ali ljudje himni ploskajo in seveda ob kakšni priložnosti«. 

Protokolarna pravila in norme se prav tako rahljajo: »Pravila postajajo bolj ohlapna in prilagodljiva, zato dopuščamo možnost, da se bo z leti ploskalo tudi Zdravljici.«

Gorenak je v kolumni zapisal še, da bo od vlade pridobil uradni podatek o ploskanju himni. Na naše vprašanje, ali ga je že in ali nam lahko posreduje informacije o običajih glede ploskanja himni v tujini, nam ni odgovoril.

Trditev, da je ploskanje himni prepovedano z zakonom in da pomeni žalitev, ne drži, kot je občinski uslužbenki pojasnil že Gorenak. Vendar po dostopnih informacijah prav tako ne drži, da je Slovenija pri tem kakšna posebnost.

Bonton veleva, da se himni ne ploska, v zakonu pa piše, da se ta izvaja v skladu z običaji. 

Ploskanje Zdravljici torej ni žalitev himne ali države, temveč gre za nespoštovanje državnih simbolov. Trditev si zato prisluži oznako ne drži.


Ne-drzi.png

Ne drži

Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.

Vsi tipi razkrinkanih informacij