Napad na deklico še nepojasnjen

Avtorica: Maja Čakarić

 

TRDITEV

Poslanec Branko Grims tvita, da je civilna iniciativa proti migrantskemu centru Jelšane poročala o napadu skupine migrantov na deklico, ki se je s kolesom vračala domov.


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

Twitter


 
Branko Grims. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Branko Grims. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Poslanec SDS Branko Grims je v četrtek popoldne tvitnil, da civilna iniciativa proti migrantskemu centru Jelšane poroča o napadu skupine migrantov na deklico, ki se je s kolesom vračala domov. Od vlade je zahteval, da takoj z vsemi sredstvi zaščiti državno mejo in ljudi, ali pa nemudoma odstopi. »Narod, ki ne zaščiti svojih otrok, nima prihodnosti!!« je še zapisal v objavi.

Iniciativa, na katero se je Grims skliceval, ima na facebooku stran »Proti migrantskemu centru Jelšane«, kjer so istega dne objavili vest, da se je »deklica čez Žabovco vračala domov s kolesom. Pri mostu je bila skupina migrantov. Začeli so jo obmetavati s kamenjem in jo dvakrat zadeli v roko. Deklica je zbežala k prijateljici, njeni starši so poklicali policijo. Ilegalnih migrantov niso našli.«

Dan po omenjenih objavah smo pri policiji preverili, kaj se je dejansko zgodilo. Predstavnica koprske policijske uprave za odnose z javnostmi Anita Leskovec je potrdila, da so dobili prijavo, da se je 11-letna deklica peljala s kolesom od Ilirske Bistrice proti Dolnjemu Zemonu, ko je ob 14.40 na mostu čez reko Reko slišala glasove.

Za razkrinkavanje.si so dogodek pojasnili takole: »Na mostu naj bi se ustavila in v reki videla več ljudi, ti naj bi začeli kričati nanjo, nato pa so vanjo metali kamenje. En kamen jo je zadel v roko, zato se je ustrašila in zapeljala nazaj proti Ilirski Bistrici. Policisti so takoj po prijavi, približno 20 minut po opisanem dogodku, pregledali celotno širše območje, tudi s službenim psom, vendar niso odkrili oseb, ki bi jih lahko povezali z dogodkom. Med drugim so postavili zasede, toda oseb niso izsledili. Tudi drugi domačini, ki so bili v bližini, jih niso videli.«

Leskovčeva je dejala, da ilirskobistriški policisti zadevo preverjajo, in napovedala, da bodo opravili še razgovor z deklico in njenimi starši. »Za zdaj tega dogodka nismo mogli potrditi,« nam je še sporočila v petek.

To je bilo istega dne, ko je Branko Grims v novem tvitu zapisal, da je policija potrdila prijavo napada, kar drži, ni pa potrdila okoliščin, ki jih je navajal kot resnico, namreč, da so deklico kamenjali migranti. Prosili smo ga še za dodatno pojasnilo, vendar se do zdaj ni odzval. Ko se bo, bomo članek dopolnili.

Ker je policija napovedala, da bo primer še raziskala, smo jih v ponedeljek znova prosili za informacije o dogodku. »Opravili smo dodatne pogovore in zbrali dodatna obvestila, vendar dogodka ne moremo z gotovostjo ne potrditi ne ovreči.«

Trditev, da je deklico napadla skupina migrantov, tako ostaja nepojasnjena, zato jo uvrščamo v sivo cono.

Novico o »kamenjanju deklice« je objavilo več medijev, med drugim Demokracija, Slovenske novice, Žurnal24 in Nova24TV.


Posodobitev

12. 6. 2019
Poslanec Branko Grims se je pozneje odzval na našo prošnjo za dodatno pojasnilo. Na družbenih omrežjih je izpostavil, da  »CI Proti Migrantskemu centru Jelšane poroča o napadu skupine migrantov na deklico, ki se je s kolesom vračala domov, kasneje (čez dva dni) pa je zapisal še, da je policija potrdila prijavo napada. O tem, da je policija potrdila prijavo napada, so poročali tudi različni mediji«. 

21. 6. 2019
Na policiji smo preverili, kako poteka preiskava. Deklica je v pogovoru z njimi povedala, da je pod mostom opazila neznance in da ji je v roko priletel manjši kamen. Policisti so opravili več razgovorov, vendar njenih navedb niso mogli potrditi, je za Razkrinkavanje.si, pojasnila višja samostojna policijska inšpektorica Anita Leskovec. Prav tako jih ni potrdil nihče od tamkajšnjih domačinov. Kljub hitri iskalni akciji s policijskimi psi policisti takrat v širši okolici niso odkrili nezakonitih prebežnikov.



Artboard+17@2x.png

Siva cona
Oznako »siva cona« dobi objava, ki drži le deloma, oziroma objava, ki ne drži v celoti. Oznako uporabljamo zlasti pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.

Vsi tipi razkrinkanih informacij