Divje zveri so se ujele v mrežo politikov

Avtorica: Maja Čakarić

 

TRDITEV

Težave z divjimi zvermi in škoda, ki jo povzročijo, postajajo v Sloveniji iz leta v leto večji problem.


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

Nova24TV.si


 
Foto: Zdeněk Macháček/Unsplash

Foto: Zdeněk Macháček/Unsplash

Medvedi in volkovi se večinoma držijo zase in ljudem ne hodijo pred oči, a ko pridejo v naseljena območja, lahko zlasti kmetom povzročijo preglavice. Spletni portal Nova24TV je minuli teden navedel, da je težav iz leta v leto več. Šli smo po sledi trditve v prispevku.

Članek Napadi divjih zveri burijo duhove: SDS zahteva sklic nujne seje se v celoti sklicuje na sporočilo stranke SDS, objavljeno na njeni spletni strani. Tam opisujejo problematiko divjih zveri, vendar je ne podkrepijo s podrobnejšimi podatki.

Jih je pa poslanska skupina SDS natančneje predstavila v zahtevi za sklic nujne seje parlamentarnih odborov za kmetijstvo in infrastrukturo. Razloge zanjo je med drugim utemeljila s tremi grafi: o številčnosti medvedov, o številu škodnih primerov in ocenjeni vrednosti škode zaradi volkov ter o številu škodnih primerov, ki so jih leta 2017 po lovsko upravljavskih območjih povzročili medvedi.

Iz grafov, ki so jih črpali iz strokovnega mnenja o odvzemu velikih zveri, je mogoče povzeti, da:

  • so medvedi po teh podatkih leta 2017 povzročili za 222.121 evrov škode;

  • se od leta 1998 število medvedov pri nas povečuje;

  • število škodnih primerov in ocenjena vrednost škode od leta 1998 nihata.

Uradni podatki: zveri je več, toda ...

Drži, da je medvedov in volkov na območju Slovenije vse več. Vendar v splošnem velja, da se škoda zaradi njih zmanjšuje, so za razkrinkavanje.si povedali v Dinaricumu, društvu za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov.

Kot pojasnjujejo, je »trend zadnjih desetih let, da je škode manj, številčnost obeh vrst pa se je v istem obdobju povečala. Neposredne povezave med velikostjo populacije volka in medveda ter povzročeno škodo zato očitno ni.«

Skupna škoda, ki jo medvedi povzročijo na poljščinah, v čebelnjakih in na pašnikih, niha. V Dinaricumu pravijo, da je to odvisno od hrane v naravi, predvsem od obroda žira: »Ko je obrod boljši, medvedi hrano manj iščejo v bližini človeka, kar pomeni, da povzročijo manj škode.«

Pri volku je drugače, pojasnjujejo v društvu. Dinamika škode je povezana predvsem z načinom varovanja pašnih živali. »S spodbujanjem uporabe sredstev za varovanje zlasti drobnice se je škoda začela strmo zmanjševati. Prvi manjši porast smo opazili šele leta 2017.«

Podoba divjih zveri v javnosti

Trditve, da so težave z divjimi zvermi iz leta v leto večje, podatki ne potrjujejo. Vseeno pa raziskovalka volkov in medvedov z biotehniške fakultete Aleksandra Majić Skrbinšek razume, zakaj velike divje zveri tako vznemirjajo ljudi.

Med drugim so se v zadnjem času volkovi razširili na območja, kjer jih ni bilo 70 let, vendar kmetje tam kot da ne znajo več sobivati z divjimi zvermi in ustrezno zavarovati živine. Poleg tega volkovi vse pogosteje napadajo govedo, ne drobnice kot nekoč.

Na ljudi pa lahko vpliva tudi duh časa: objave v medijih in politične sugestije.

O medvedih se je recimo zelo negativno poročalo pred 13 leti, je povedala Majić Skrbinškova. Ko so analizirali poročila, so pričakovali, da bodo odkrili, da so medvedi takrat pač povzročili več škode, vendar te povezave niso našli. So bile pa tisto leto lokalne volitve. »Dovolj je, da en županski kandidat sproži kampanjo, in že se negativno javno mnenje razplamti,« je dejala.  

Divje zveri kot grešni kozel

Negativne objave se spet krepijo v zadnjih mesecih. Zagon dobiva predvsem kampanja za odstrel, ki je po prepričanju Majić Skrbinškove ob spodbudah kmetijsko-gozdarske zbornice deležna tudi politične podpore. Poslanska skupina SDS, recimo, želi na današnji nujni seji sprejeti več ukrepov za zaščito kmetov, med drugim tudi, da naj vlada pripravi vse za izredni odstrel medvedov in volkov.

Vlada namreč vsako leto določi, kolikšen bo odstrel. Tako je storila tudi lani, a je morala zaradi odločitve upravnega sodišča začasno ustaviti odstrel medvedov, za volkove pa ga niti ni predlagala. »Ko je sodišče ustavilo odstrele, se je v javnosti prižgal rdeči alarm. Nekateri so prepričani, da bo odstrel živali rešil vse njihove težave,« je povedala Aleksandra Majić Skrbinšek.

Pri tem pa je po mnenju društva Dinaricum treba upoštevati, da pri nas še ni bilo raziskave, ki bi razjasnila, ali količina odstrela volka in medveda sploh vpliva na povzročeno škodo in kako.

Trditev avtorja članka na portalu Nova24TV, da zveri iz leta v leto povzročajo več težav, tako ne drži in je neutemeljena. Populaciji medvedov in volkov se namreč povečujeta, škode pa je kvečjemu manj.

So pa medvedi in volkovi v zadnjih mesecih tudi zaradi začasne prepovedi odstrela bolj pod drobnogledom politikov in medijev. Avtor članka na Nova24TV.si se je neposredno oprl na objavo na spletni strani SDS, v kateri stranka utemeljuje razloge za izredno sejo in izredni odstrel velikih zveri.

V svojem prispevku pristransko prenaša sporočilo stranke. Nenazadnje tudi v društvu Dinaricum menijo, da je nujna seja na pobudo SDS predvsem politična poteza: »Velike zveri pogosto zlorabljajo kot grešnega kozla, ker vzbudijo veliko čustev pri ljudeh, ki se že tako ali tako iz določenih razlogov čutijo eksistencialno ogrožene.«


Razkrinkavanje_Neutemeljeno.png

Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z zadostnim številom podatkov, informacij ali dejstev oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.


Razkrinkavanje_Pristransko.png

Pristransko

Objava, iz katere je jasno razvidno, da razširja dejstva ali stališča posamezne interesne skupine, naj bo ta politična, gospodarska, kulturna ali kakšna druga. Gre za selektivno predstavitev informacij in izpuščanje drugih, da bi podprli določeno tezo. Informacije so sicer pogosto lahko točne, vendar ne prikazujejo celotne slike.

Vsi tipi razkrinkanih informacij