Janković neutemeljeno o razsežnostih poplav v mestnih občinah
Avtorici: Nina Rozman, Petra Jerič
TRDITEV
»Očitno je, da so jo mestne občine [v poplavah] odnesle zelo dobro.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Gasilci ljubljanske gasilske brigade so prve klice zaradi poplav začeli prejemati 4. avgusta zjutraj, intenzivneje po 8. uri, ko je reka Sava nenadoma narasla za dva metra. Foto: Katja Kodba/STA
Ljubljanski župan Zoran Janković je 8. avgusta na tiskovni konferenci ob poplavah dejal, da je očitno, da so jo mestne občine »odnesle zelo dobro«. Dodal je, da bi bila škoda zaradi poplav še večja, če bi se v Ljubljani denimo porušila stolpnica.
Na upravi za zaščito in reševanje (URSZR) so 24. avgusta na vprašanje Razkrinkavanja.si o prizadetosti mestnih občin zaradi poplav pojasnili, da je o razsežnostih škode »v tem trenutku prezgodaj govoriti«, saj so sklep o začetku ocenjevanja škode izdali 10. avgusta, podatke pa bodo zbirali do 22. septembra.
Dodali so, da so 5. avgusta aktivirali sistem za upravljanje izrednih razmer Copernicus (CEMS), ki z zbiranjem geoprostorskih informacij pomaga pri obvladovanju naravnih nesreč v Evropi. Podatki o slovenskih območjih, ki so jih v začetku avgusta prizadele poplave, so tako na voljo na spletnih straneh Copernicus EMS pod aktivacijsko številko EMSR680.
Zemljevidi CEMS prikazujejo razsežnosti naravnih nesreč in temeljijo na satelitskih in zemeljskih posnetkih ter podatkih, pridobljenih z matematičnimi modeli. Na zemljevidu CEMS, ki prikazuje v poplavah prizadeta območja v Sloveniji, so kot taka označena območja v mestnih občinah Celje, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Slovenj Gradec in Velenje.
Po poročilu o stanju zaradi poplav v Sloveniji, ki ga je CEMS objavil 17. avgusta, je bilo po ocenah s 5. avgusta v kranjski mestni občini poplavljenih 211 hektarjev, poplave pa so do tega dne potencialno prizadele 150 prebivalcev, 0,7 kilometra cest, 0,4 hektarja pozidanih območij in 0,6 kilometra železniške infrastrukture. V murskosoboški mestni občini je voda poplavila 300,5 hektarja, prizadela do 70 prebivalcev, 1,4 hektarja pozidanih območij in 8,7 kilometra cest. O preostalih prizadetih mestnih občinah niso podrobneje poročali.
O izrednih dogodkih, ki so jih 4. in 5. avgusta povzročile poplave, je v sporočilih za javnost sicer poročalo osem od 12 slovenskih mestnih občin, pri čemer so hujše izredne dogodke, kot sta evakuacija prebivalcev in pojav zemeljskih plazov, zabeležili v Celju, Kranju, Ljubljani, Slovenj Gradcu in Velenju. V Murski Soboti so poročali o zaporah cest ter motnjah v delovanju kanalizacijskega sistema in oskrbi z vodo, v Novem mestu pa o neprehodni brvi čez reko Krko.
Na MOL so pojasnili, da je bila Jankovićeva izjava ocena, ki jo je župan podal na podlagi ogleda razmer na poplavljenih območjih Ljubljane ter pogovorov z drugimi župani in državnimi funkcionarji. V dneh 4. in 5. avgusta je bil Janković v stiku z župani mestnih občin Maribor, Koper, Celje in Novo mesto, s katerimi »so skupaj ugotovili, da so jo dobro odnesli«.
Tilen Klugler, župan mestne občine Slovenj Gradec, je tistega dne za občinske spletne strani dejal, da je stanje na terenu zelo skrb vzbujajoče in da so odrezani od sveta. Napovedal je, da bo škoda zaradi poplav v občini večmilijonska.
CEMS ima ocene o škodi le za nekatere izmed poplavljenih slovenskih občin, pri tem pa se kakovost podatkov o njih razlikuje.
Med oškodovanimi nemestnimi občinami so tako denimo dostopni podatki za Ljubno, kjer je bilo poplavljenih do 97,6 hektarja zemljišč in 13,7 kilometra cest, 350 ljudi pa je bilo potencialno oškodovanih. V občini Dolnja Bistrica je bilo po teh podatkih poplavljenih do 60,8 hektarja površin, poplave pa so prizadele približno 0,1 km cestnega omrežja in do 30 prebivalcev.
SKLEP
Ljubljanski župan Zoran Janković je 8. avgusta na tiskovni konferenci ob poplavah dejal, da je očitno, da so jo mestne občine »odnesle zelo dobro«.
Na upravi za zaščito in reševanje (URSZR) so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da je o razsežnostih škode »v tem trenutku prezgodaj govoriti«, saj so sklep o začetku ocenjevanja škode izdali 10. avgusta, podatke pa bodo zbirali do 22. septembra.
So pa 5. avgusta aktivirali sistem za upravljanje izrednih razmer Copernicus (CEMS), v katerem se za pomoč pri obvladovanju naravnih nesreč v Evropi zbirajo geoprostorske informacije.
Zemljevid poplavljenih območij CEMS, na katerega nas je napotila URSZR, kot območja, ki so jih v začetku avgusta prizadele poplave, prikazuje tudi območja v mestnih občinah Celje, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Slovenj Gradec in Velenje.
O izrednih dogodkih zaradi poprav je sicer v sporočilih za javnost občane obveščalo osem od 12 slovenskih mestnih občin, pri čemer so o hujših izrednih dogodkih, kot sta evakuacija prebivalcev in pojav zemeljskih plazov, poročali v Celju, Kranju, Ljubljani, Slovenj Gradcu in Velenju.
Na ljubljanski mestni občini so pojasnili, da je župan razsežnosti poplav v mestnih občinah med drugim ocenil na podlagi ogleda razmer, pogovorov z župani priljubljanskih občin in državnimi funkcionarji ter telefonskih pogovorov z župani štirih od 12 mestnih občin. Tri izmed teh so bile res manj prizadete.
Trditev Zorana Jankovića, da je očitno, da so jo mestne občine v poplavah odnesle zelo dobro, je neutemeljena, saj verodostojni podatki o škodi, ki so jo povzročile poplave, še niso na voljo, župan pa je o posledicah poplav v mestnih občinah sklepal čez palec.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi, oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Vsebina je del projekta, ki ga sofinancira EMIF.
Za vse vsebine projekta so odgovorni avtorji ter tako ne odražajo nujno stališča EMIF in partnerjev, fundacije Calouste Gulbenkian in Evropskega univerzitetnega inštituta.