Na Češkem so plače in življenjski stroški nižji kot v Sloveniji
Avtorica: Lara Drugovič
TRDITEV
»Primerjava [Slovenije] z drugimi državami EU je neizprosna: na Češkem, ki smo jo še pred 30 leti gledali zviška, so življenjski stroški nižji, plače pa višje.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Po podatkih Eurostata so bile lani cene potrošniškega blaga in storitev v EU najvišje na Danskem, najnižje pa v Bolgariji. Foto: Kaja Šoštarec/STA
Pisateljica in publicistka Milena Miklavčič je na svojem facebook profilu 30. julija objavila daljšo kritiko aktualne vlade. V objavi je med drugim trdila, da so življenjski stroški na Češkem nižji, plače pa višje kot v Sloveniji.
Po podatkih Eurostata so lani neto letni zaslužki samske osebe brez otrok, ki ima povprečno plačo, v Sloveniji povprečno znašali 17.865 evrov, na Češkem pa 17.291, torej je bila slovenska mesečna plača okrog 1488, češka pa 1441 evrov.
Po metodoloških pojasnilih evropskega statističnega urada podatki o neto plači izključujejo odbitek dohodnine in prispevkov za socialno varnost od bruto plače, pri čemer se, kjer je ustrezno, upoštevajo tudi družinski prejemki.
Pri izračunih Eurostat sicer upošteva različne družinske okoliščine, denimo število zaposlenih v gospodinjstvu (pri parih), število vzdrževanih družinskih članov in bruto dohodke, izražene v deležu povprečne bruto plače.
Po Eurostatovih podatkih je bil neto letni prihodek družine z dvema otrokoma, v kateri je le eden od staršev prejemal povprečno plačo, v Sloveniji 21.859 evrov, na Češkem pa 1670 evrov manj. Če sta povprečno plačo prejemala oba starša, je imela slovenska družina skupni neto dohodek 38.209 evrov, češka pa za 2133 evrov nižjega.
Podatki Eurostata o indeksu cen življenjskih potrebščin (HFCE) za leto 2024 kažejo, da je bil ta v Sloveniji za 9,8 odstotne točke nižji od evropskega povprečja, na Češkem pa je znašal 11,6 odstotne točke manj od povprečja. Češki indeks ravni cen za končno potrošnjo gospodinjstev je bil torej za 1,8 odstotne točke nižji od slovenskega.
Kazalnik končne potrošnje gospodinjstev (HFCE) upošteva skupne izdatke gospodinjstev za posamezne dobrine in storitve, vključno s tistimi, ki se prodajajo po cenah, nižjih od tržnih. Zajema tudi okvirne vrednosti nedenarnih transakcij, denimo menjave dobrin, ki jih ni mogoče točno izmeriti. Kazalnik po pojasnilih Eurostata omogoča primerjavo cen med državami glede na povprečje EU, saj temelji na izračunu paritet kupne moči.
Po zadnjih dostopnih podatkih češkega statističnega urada (CZSO), ki se nanašajo na leto 2023, je povprečni letni neto dohodek člana tamkajšnjega gospodinjstva znašal 278.673 čeških kron, kar je po tečaju z 31. decembra istega leta 11.271 evrov. Ob podatkih je pojasnilo, da se je neto dohodek čeških gospodinjstev v tem letu v primerjavi z letom 2022 nominalno povečal za 7,2 odstotka. Realno, torej ob upoštevanju inflacije cen, pa se je znižal za 3,1 odstotka.
Po podatkih slovenskega statističnega urada (Surs) je povprečna neto plača decembra 2023 znašala 1530 evrov, kar je nominalno predstavljalo štiriodstotni padec v primerjavi z novembrsko plačo. Ob upoštevanju inflacije je bila plača realno nižja za 3,5 odstotka.
Po zadnjih dostopnih podatkih Sursa je bila povprečna neto plača za junij letos 1611 evrov, kar predstavlja 1,2-odstotno nominalno rast v primerjavi z majem, ob upoštevanju inflacije pa se je realno zvišala za 0,4 odstotka.
Med CZSO in Sursom so sicer metodološke razlike pri zbiranju podatkov o plačah. Češki statistični urad kot enoto vzorčenja uporablja bivališče. Tako so v prvi val raziskave vključili vsa bivališča in osebe, ki v teh običajno živijo. V naslednjih valovih, torej od drugega do četrtega, pa so zajeli le bivališča, v katerih prebiva oseba, ki je sodelovala že v prvem valu raziskave.
Po Sursovi metodologiji pa so enote opazovanja osebe, ki so v opazovanem mesecu prejele plačo oziroma nerefundirano nadomestilo plače v breme delodajalca. Gre za osebe, zaposlene pri poslovnih subjektih, torej pri pravnih osebah javnega ali zasebnega sektorja, v njihovih organizacijskih enotah ali pri registriranih fizičnih osebah, ki opravljajo dejavnost na ozemlju Slovenije.
Milena Miklavčič je pojasnila, da je informacije dobila na družbenem omrežju X. Pri tem se je sklicevala na objavo profesorja na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Žige Turka iz maja 2022, ki je trdil, da nas je »Češka že prehitela, Estonija in Litva sta na prehitevalnem pasu, Slovaška ni daleč«. Turk je objavi priložil graf s primerjavo BDP po paritetah kupne moči in realnega BPD na prebivalca leta 2019, brez navedbe vira podatkov. Tem državam je pripisal, da Slovenijo prehitevajo, ker so se »odpovedale socializmu in vsej njegovi prtljagi«.
Miklavčičeva je še dodala, da se spominja Češke pred letom 1991, ko sta bili »revščina in preprostost na vsakem koraku, danes pa je kot noč in dan«.
Posredovala je tudi povezave do desetih novinarskih člankov, ki primerjajo Češko in Slovenijo kot tranzicijski državi. Med njimi sta bila članek Slovenskih novic iz septembra 2015, v katerem so poročali, da je imela Češka leto prej višji BDP kot Slovenija, in članek portala Siol iz oktobra 2013 o tem, kako je Češka tranzicijska zgodba o uspehu. Prav tako je priložila komentar sociologa Matevža Tomšiča, 15. avgusta letos objavljen na portalu Demokracija, v katerem je kritično primerjal slovensko gospodarstvo z gospodarstvi drugih nekdanjih komunističnih evropskih držav v Evropi.
SKLEP
Pisateljica in publicistka Milena Miklavčič je na svojem facebook profilu 30. julija med drugim trdila, da so življenjski stroški na Češkem nižji kot v Sloveniji, plače pa višje.
Po podatkih Eurostata so lani neto letni prihodki samske osebe brez otrok povprečno znašali 17.864 evrov, na Češkem pa 17.290 evrov.
Istega leta je bil indeks cen življenjskih potrebščin v Sloveniji za 9,8 odstotne točke nižji od evropskega povprečja, na Češkem pa je znašal 11,6 odstotne točke manj.
Trditev, da so na Češkem življenjski stroški nižji, plače pa višje kot v Sloveniji, označujemo za sivo cono. Drži samo delno, saj so na Češkem tako življenjski stroški kot plače v povprečju nižji kot v Sloveniji.
Siva cona
Objava, ki drži samo delno. Oznako uporabljamo tudi za trditve, ki jih zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov, verodostojnih strokovnih mnenj oziroma relevantnih protiargumentov ni mogoče enoznačno oceniti.