Ne drži, da je vlada povišala prispevke samozaposlenih za socialno varnost

Avtorica: Tina Geč

 

TRDITEV

»Vlada RS po tihem in počasi uničuje samostojne podjetnike. Vsem s.p.-jem so dvignili prispevke za 80,17 € v primerjavi s prejšnjim mesecem.«


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

X


 
 

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki določa osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost samozaposlenih, je državni zbor sprejel leta 2012, v času vlade Janeza Janše. Foto: Mikhail Nilov/pexels.com

Patricija Gorenc, kandidatka SDS na zadnjih državnozborskih volitvah, je 9. marca na omrežju X trdila, da vlada »po tihem in počasi uničuje samostojne podjetnike«, ker je glede na prejšnji mesec povišala prispevke za 80,17 evra. 

Do 15. marca si je objavo ogledalo 31 tisoč uporabnikov omrežja X, več kot 200 pa jo je delilo. Patricija Gorenc je isto trditev objavila tudi na svojem facebook profilu. 

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je državni zbor sprejel leta 2012, določa postopno zvišanje najnižje osnove za obračun prispevkov za socialno varnost samozaposlenih. Ta od leta 2018 znaša 60 odstotkov zadnje objavljene povprečne bruto letne plače zaposlenih, preračunane na mesec.

Ker Patricija Gorenc v objavi ni navedla, na katere mesece se je sklicevala, smo primerjali zadnje dostopne podatke o višini prispevkov, ki jih je finančna uprava objavila za januar in februar letos.

Januarja letos so prispevki za socialno varnost samozaposlenih z najnižjo osnovo za obračun prispevkov znašali 498,87 evra, februarja pa 544,04 evra. Povišali so se, ker je statistični urad 15. februarja objavil podatke o povprečni mesečni plači v letu 2023, ki je bila višja kot 2022. Takrat je znašala 2.023,92 evra, lani pa 2.220,95 evra. Zato se je zvišala tudi osnova za obračun prispevkov.

Za 80,17 evra, o katerih je pisala Patricija Gorenc, pa so se povišali prispevki za letošnji februar glede na december lani, ko so znašali 463,87 evra. Na povišanje v tem obdobju je poleg že omenjenega zvišanja osnove za izračun prispevkov vplival še obvezni zdravstveni prispevek, ki velja od 1. januarja in znaša 35 evrov na mesec.

Zakon določa tudi najvišjo osnovo za obračun prispevkov za socialno varnost samozaposlenih, od leta 2014 je ta 3,5-kratnik povprečne mesečne plače zaposlenih v prejšnjem letu. Prispevki teh samozaposlenih so januarja letos znašali 2.740,97, februarja pa 3.004,40 evra. 

Blaž Zupan s katedre za podjetništvo na ljubljanski ekonomski fakulteti je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da so se stroški povišali predvsem za tiste samozaposlene, ki pred uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka niso imeli sklenjenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Poudaril je, da je vlada uvedla obvezni zdravstveni prispevek, vendar nima neposrednega vpliva na višino plač.

Patricijo Gorenc smo seznanili z ugotovitvami. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.

 

SKLEP

Kandidatka za poslanko SDS Patricija Gorenc je 9. marca na omrežju X trdila, da vlada uničuje samostojne podjetnike, saj je prispevke glede na prejšnji mesec podražila za 80,17 evra.

Prispevki za socialno varnost so se za 80,17 evra, kot je trdila Gorenčeva, povišali v obdobju od decembra lani do februarja, in sicer za samozaposlene z najnižjo osnovo za obračun.

Januarja so se prispevki glede na december povišali za 35 evrov zaradi uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka, februarja pa v primerjavi z januarjem za 45,17 evra zaradi zvišanja osnove za izračun prispevkov, saj je statistični urad objavil povprečno mesečno plačo za leto 2023, ki je bila višja kot 2022.

Blaž Zupan s katedre za podjetništvo na ljubljanski ekonomski fakulteti je pojasnil, da so se prispevki povišali predvsem za samozaposlene, ki še niso imeli sklenjenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, sicer pa vlada nima neposrednega vpliva na višino plač.

Trditev, da je vlada glede na prejšnji mesec za 80,17 evra povišala prispevke samostojnih podjetnikov, ne drži.

 

Ne drži

Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.