Potica je izvirna, članek pa ne

Avtorica: Klara Škrinjar

 

TRDITEV

Članek opisuje ugotovitve raziskave o sestavinah v slovenskih poticah in je podpisan z inicialkami kot avtorsko delo.


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

www.vecer.com


 
Foto: STA

Foto: STA

Potica je tradicionalno slovensko pecivo, ki ga postavimo na mizo ob praznikih. Nekaj dni pred letošnjo veliko nočjo je spletna izdaja Večera objavila članek z naslovom Raziskava: Kupujete potico v trgovinah? Receptu za slovensko potico se najbolj približa …

Članek, ki ga je objavil spletni medij vecer.com, navaja izsledke raziskave Zveze potrošnikov Slovenije. Ta je pred velikonočnimi prazniki pod drobnogled vzela potice, ki jih prodajajo slovenski trgovci. Ugotovili so, da se receptu za slovensko potico v največji meri približa Mercatorjeva potica, ki razen arome ne vsebuje drugih aditivov, poleg tega pa je tudi edina, ki je narejena z maslom.

Avtor se v tekstu sklicuje na vir informacij, to je Zveza potrošnikov Slovenije, in tudi ustrezno citira izjave organizacije, ki skrbi za varnost slovenskih potrošnikov, pod članek pa ni podpisan s celim imenom, temveč z inicialkami.

Članek s skoraj identično vsebino smo našli tudi na spletni strani Dnevnika, a s to razliko, da je bil tu opremljen s podpisom STA, to je Slovenske tiskovne agencije. Zato smo ga poiskali med agencijskimi novicami ter ugotovili, da so pri Večeru članek skoraj v celoti prepisali. Vodja digitalnih vsebin Barbara Repovž nam je pojasnila, da je članek novinarka povzela po sporočilu za javnost Zveze potrošnikov Slovenije.

Poiskali smo tudi to sporočilo in ugotovili, da se – spet – skorajda povsem ujema z besedilom, ki so ga objavili mediji. To pomeni, da je sporočilo za javnost skorajda nedotaknjeno našlo prostor v medijih v obliki novinarskega prispevka, kar je seveda v nasprotju s temeljnimi standardi novinarskega dela.

Članek o poticah so objavili tudi na 24ur.com, Žurnal24.si in Siol.net.


Razkrinkavanje_KitenjeSTujimPerjem.png

Kitenje s tujim perjem
Objava, za katero se izkaže, da je neizvirna. Lahko gre za prepisovanje sporočil za javnost ali drugih virov pa tudi za povzemanje informacij brez ustreznega navajanja vira. Takšna praksa sliši tudi na ime »churnalism« ali »copy-paste« novinarstvo.

Vsi tipi razkrinkanih informacij