Predsednike parlamenta določa parlamentarna večina, ne koalicija
Avtor: Samo Demšar
TRDITEV
»Trditev, da imamo v Sloveniji prakso, da mesto predsednika DZ vedno pripada koaliciji, je netočna.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Igor Zorčič je 26. marca zapustil koalicijsko stranko SMC, vendar ostal na položaju predsednika državnega zbora. Foto: Nebojša Tejić/STA
»Trditev, da imamo v Sloveniji prakso, da mesto predsednika DZ vedno pripada koaliciji, je netočna,« je predsednik državnega zbora Igor Zorčič v intervjuju za Dnevnik, objavljenem 8. maja, odgovoril na vprašanje novinarja, kaj meni o trditvi vodje poslanske skupine SDS Danijela Krivca, da predsednik državnega zbora pripada vladajoči koaliciji.
Zorčič je še poudaril, da aktualna koalicija nima večine, saj ima 38 glasov. Kot je znano, je Zorčič s strankarskima kolegoma Janjo Sluga in Branislavom Rajićem 26. marca zapustil poslansko skupino SMC, 30. marca pa so skupaj z nekdanjim poslancem poslanske skupine Desusa Jurijem Lepom ustanovili skupino nepovezanih poslancev.
Poslanci koalicijskih strank SDS, NSi in SMC so 29. marca vložili predlog za Zorčičevo razrešitev s položaja predsednika državnega zbora. V utemeljitvi so navedli, da se je sestava poslanske skupine SMC spremenila.
Državni zbor predloga ni sprejel, poslanci istih strank pa so predlog za razrešitev predsednika državnega zbora ponovno vložili 6. maja. Poslanci bi morali o njem odločati na redni seji 17. maja, vendar so jo zaradi nepotrjenega dnevnega reda predčasno končali.
Odstopilo šest predsednikov državnega zbora
Predsedniki državnega zbora so bili po podatkih spletnega mesta državnega zbora in arhivskih podatkih spletnega mesta vlade od leta 1992, ko se je parlament prvič konstituiral, večinoma člani poslanskih skupin, ki so v vsakokratnem mandatu oblikovale vladno koalicijo.
Edina izjema je bil poslanec NSi Matej Tonin, in sicer je funkcijo predsednika državnega zbora opravljal v času oblikovanja Šarčeve koalicije, ki se ji NSi pozneje ni pridružila.
Tonin je bil na položaj izvoljen začasno na prvi seji 22. junija 2018. Poslanci takratne koalicije (LMŠ, SAB, SMC, Desus, SD in Levica) so 16. avgusta vložili predlog za njegovo razrešitev, saj v koaliciji, ki se je oblikovala dan pozneje, ni bilo stranke NSi. Tonin je odstopil šest dni kasneje, 23. avgusta pa je državni zbor za novega predsednika izvolil Dejana Židana iz stranke SD.
Po poslovniku državnega zbora se državni zbor konstituira na prvi seji s potrditvijo več kot polovice poslanskih mandatov, temu pa sledi izvolitev predsednika državnega zbora. Poslovnik ne določa, da mora predsednik državnega zbora odstopiti, če se oblikuje nova koalicija ali če ne pripada koalicijski stranki.
Kljub temu so vsi predsedniki parlamenta, katerih stranka je izstopila iz koalicije ali pa se je oblikovala nova koalicija, v kateri ni bilo njihove stranke, odstopili. Po izstopu stranke Zares iz koalicije leta 2011 je odstopil Pavel Gantar, dve leti kasneje pa zaradi izstopa stranke Državljanska lista Gregor Virant. Lani je, potem ko v novi koaliciji ni bilo stranke SD, odstopil tudi Dejan Židan.
Prav tako sta položaj predsednika državnega zbora sama zapustila Herman Rigelnik in Borut Pahor. Rigelnik je leta 1994 odstopil, ker je odstopil kot poslanec državnega zbora, Pahor pa leta 2004 zato, ker je bil izvoljen v evropski parlament.
V kabinetu predsednika državnega zbora so pojasnili, da Zorčič v izjavi ni zanikal dejstva, da so bili predsedniki državnega zbora večinoma iz vrst koalicije. Želel pa je poudariti, da so bili odstopi predsednikov posledica »vsakokratnega oblikovanja nove večine«, ne parlamentarne prakse, da položaj predsednika parlamenta pripada koaliciji, na katero se sklicujejo stranke aktualne koalicije.
Po ustavi predsednika državnega zbora izvolijo poslanci z večino glasov, enako pa velja za njegovo razrešitev. Tako Tonin kot Židan nista odstopila na podlagi parlamentarne prakse, temveč zaradi oblikovanja nove koalicije, ki je imela v državnem zboru zagotovljeno večino, s katero bi ju lahko razrešila.
Ciril Ribičič, profesor ustavnega prava na ljubljanski pravni fakulteti, je pojasnil, da so predsedniki državnega zbora ob oblikovanju nove koalicije odstopili, ker je imela nasprotna stran večino glasov v parlamentu, ne pa zato, ker predsednik državnega zbora ne sme biti član opozicije. »Ko bo imela koalicija 47 glasov, takrat se bo Zorčič najbrž umaknil s položaja,« meni.
Zorčiču po Ribičičevem mnenju ni treba odstopiti, saj parlamentarna praksa, na katero se sklicuje koalicija, »ne more biti zavezujoča«. Spomnil je, da je »koalicija Zorčiča pozvala k odstopu, saj da ga bo v nasprotnem primeru zamenjala, a izkazalo se je, da nimajo večine«.
SKLEP
Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je 8. maja v intervjuju za Dnevnik dejal, da trditev, da imamo v Sloveniji prakso, da mesto predsednika DZ vedno pripada koaliciji, ni točna.
Zorčič je na tem položaju od marca lani, izvoljen pa je bil kot poslanec stranke SMC, ki je del koalicije. Marca letos je izstopil iz poslanske skupine SMC in nato kmalu sooblikoval poslansko skupino nepovezanih poslancev.
Od oblikovanja prvega državnega zbora leta 1992 le en predsednik ni bil del kasnejše koalicije. To je bil poslanec NSi Matej Tonin, ki je bil na funkcijo predsednika parlamenta začasno izvoljen junija 2018, dva meseca pozneje, ob oblikovanju vladne koalicije brez stranke NSi, pa je s položaja odstopil. Preostalih 13 predsednikov državnega zbora je pripadalo koaliciji.
Po ustavi je za izvolitev in razrešitev predsednika potrebna večina glasov vseh poslancev. Niti v ustavi niti v poslovniku državnega zbora pa ni določila, po katerem bi moral njegov predsednik ob spremembi razmerja moči v parlamentu odstopiti. Kljub temu so doslej štirje predsedniki odstopili, ker si je nova koalicija zagotovila parlamentarno večino. Do danes je sicer odstopilo šest predsednikov DZ, a pri Rigelniku leta 1994 in Pahorju leta 2004 odstop ni bil povezan s spremembo moči v parlamentu.
Da so nekdanji predsedniki državnega zbora odstopili zaradi sprememb v parlamentarni večini in ne zaradi parlamentarne prakse, ugotavlja tudi profesor ustavnega prava na ljubljanski pravni fakulteti Ciril Ribičič. Meni, da bi Zorčič verjetno odstopil, če bi imela koalicija večino glasov.
V kabinetu predsednika državnega zbora so pojasnili, da Zorčič ni zanikal, da so bili predsedniki v preteklosti večinoma člani koalicije, ampak je želel poudariti, da to ni posledica parlamentarne prakse, temveč oblikovanja nove večine v državnem zboru. V intervjuju je tudi opozoril, da aktualna koalicija nima večine poslanskih glasov.
Trinajst od 14 predsednikov državnega zbora je bilo sicer iz vrst koalicije, a to ni bila posledica parlamentarne prakse, temveč oblikovanja vsakokratne večine v državnem zboru, ki po ustavi imenuje predsednika parlamenta. Zorčičeva ocena o netočnosti trditve, da imamo v Sloveniji prakso, da mesto predsednika DZ vedno pripada koaliciji, drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Drži
Objava, ki drži. To oceno uporabljamo tudi pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.
