Prejšnja vlada ni sprejela akcijskega načrta za nacionalni program za kulturo

Avtorica: Nina Rozman

 

TRDITEV

»Na podlagi tega [nacionalnega programa za kulturo 2022–2029] je bil v času prejšnje vlade potem pripravljen tudi štiriletni akcijski načrt. Ministrstvo [za kulturo] bi zdaj moralo poročati, kako se akcijski načrt izvaja, ne pa ignorirati sprejeti dokumenti.«


OCENA



 

Predlog akcijskega načrta za novi nacionalni program za kulturo vsebuje 75 konkretnih ukrepov in 43 investicij v kulturo. Na fotografiji Alenka Jeraj. Foto: Bor Slana/STA

Poslanka SDS Alenka Jeraj je 4. marca na 17. redni seji državnega zbora trdila, da je prejšnja vlada na podlagi nacionalnega programa za kulturo pripravila štiriletni akcijski načrt. Dodala je, da bi ministrstvo za kulturo zdaj moralo »poročati, kako se akcijski načrt izvaja, ne pa ignorirati sprejeti dokument«.

Ministrstvo je namreč 7. februarja v javno obravnavo poslalo predlog novega nacionalnega programa za kulturo 2024–2031 in predlog akcijskega načrta za njegovo izvedbo.

Po zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo je nacionalni program za kulturo strategija kulturne politike, ki ugotavlja vlogo kulture v razvoju slovenske države in naroda ter javni interes zanjo. Določa tudi področja, na katerih je zagotovljen javni dostop do kulturnih dobrin, in podaja usmeritve za investicije v javno kulturno infrastrukturo. 

Vlada na podlagi nacionalnega programa sprejme štiriletni akcijski načrt, s katerim določi obseg in vrsto kulturnih dejavnosti, cilje, obseg sredstev in čas za njihovo uresničitev ter kazalce, po katerih se bo merilo njihovo doseganje. Zakon določa tudi, da mora vlada državnemu zboru vsako drugo leto predložiti poročilo z oceno rezultatov izvajanja nacionalnega programa za pretekli dve leti. 

Na ministrstvu so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da so predlog nacionalnega programa za kulturo 2020–2027 začeli pripravljati že leta 2019, a dokument ni bil nikoli v javni obravnavi. 

Po odstopu vlade Marjana Šarca je vodenje kulturnega ministrstva marca 2020 prevzel Vasko Simoniti iz vrst SDS. V njegovem mandatu je ministrstvo pripravljalo nacionalni program za kulturo 2021–2028, ki ga je državni zbor naposled sicer sprejel februarja 2022, a kot nacionalni program za obdobje 2022–2029.

Toda akcijski načrt po navedbah ministrstva ni bil sprejet za nobenega od teh programov, kar potrjujejo tudi podatki, dostopni na portalu eUprava in spletišču pravno-informacijskega sistema (PisRS). Po podatkih prvega je nacionalni program za kulturo 2021–2028 ostal v fazi osnutka, medtem ko informacije PisRS kažejo, da se je postopek končal, predpis pa ni nikoli veljal.

Prejšnje ministrstvo za kulturo je v svojem osnutku nacionalnega programa za kulturo poudarilo, da ta nagovarja situacijo, ki je v kulturnem sektorju nastala zaradi epidemije covida-19. Aktualno ministrstvo je tako pojasnilo, da so morali osnutek delno popraviti »zaradi nujnosti oblikovanja celostne strategije kulturne politike v času nenehnih kriz, ki kulturo postavljajo pred nove izzive«. Pri tem so posebej omenili podnebno krizo, naravne nesreče, vojne in oborožene spopade, inflacijo in širjenje umetne inteligence.

Alenko Jeraj smo seznanili z ugotovitvami. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.

 

SKLEP

Poslanka SDS Alenka Jeraj je 4. marca na seji državnega zbora trdila, da je prejšnja vlada sprejela nacionalni program za kulturo in pripravila akcijski načrt. Menila je, da bi moralo ministrstvo za kulturo »poročati, kako se akcijski načrt izvaja, ne pa ignorirati sprejeti dokument«.

Prejšnje ministrstvo za kulturo je pripravljalo resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2021–2028, ki so jo februarja 2022 sprejeli kot resolucijo za obdobje 2022–2029. Toda po uradnih podatkih ministrstva in portala eUprava akcijski načrt ni bil sprejet za nobeno od teh resolucij.

Trditev, da je bil v času prejšnje vlade na podlagi sprejetega nacionalnega programa za kulturo pripravljen štiriletni akcijski načrt, po dostopnih podatkih ne drži.

Po zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo mora vlada na podlagi vsakokratnega nacionalnega programa za kulturo sprejeti štiriletni akcijski načrt za njegovo izvedbo, nato pa vsako drugo leto državnemu zboru predložiti poročilo o izvajanju.

Trditev, da bi pristojno ministrstvo moralo poročati, kako se izvaja akcijski načrt, ne pa ignorirati sprejetega dokumenta, je manipulativna. Čeprav je ministrstvo po zakonu res dolžno poročati o rezultatih izvajanja programa, tega ne more početi, če prejšnja vlada ni sprejela akcijskega načrta.


Manipulacija

Objava, ki uporablja točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako da pripeljejo do napačnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.


Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.

Vsi tipi razkrinkanih informacij



Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).