Splav brez anestezije ni del prakse hrvaških ginekologov

Maja Čakarić

 
Anestezija je tudi na Hrvaškem pomemben del postopka prekinitve nosečnosti. Foto: Molly Belle/Unsplash

Anestezija je tudi na Hrvaškem pomemben del postopka prekinitve nosečnosti. Foto: Molly Belle/Unsplash

TRDITEV

Na Hrvaškem menda opravljajo splave brez anestezije. Za kazen. Moderni čas ima moderne mučilne naprave za ženske.


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

Onaplus


 

(Ne)dotakljivost človeškega telesa in sovražna naravnanost cerkve in države do žensk sta rdeča nit kolumne pisateljice Azre Širovnik v predzadnji številki One plus. V njej je med drugim zapisala, da na Hrvaškem menda opravljajo splave brez anestezije.

Tudi kolumne, ki so sicer mnenjska besedila, temeljijo na preverljivih podatkih. V tem smislu je tako iz poudarka in povedi v sklepnem delu kolumne mogoče sklepati, da je v sosednji državi takšna strokovna praksa pri umetno sproženem splavu sistemsko uveljavljena. Razkrinkavanje.si je zato šlo po sledi navedbe in preverilo resničnost ter razsežnosti takšnega načina prekinitve nosečnosti.

Zakon in praksa

Prekinitev nosečnosti je tako kot v Sloveniji tudi na Hrvaškem urejena z zakonom. Ta med drugim določa, da se medicinski poseg lahko izvede do poteka desetega tedna od začetka nosečnosti, potem pa ga mora odobriti komisija. Zakon določa tudi uporabo sodobnih medicinskih postopkov pri posegu. Anestezije posebej ne omenja.

V praksi to pomeni, da je mogoče nosečnost umetno prekiniti z zdravili ali kirurško. Kirurški poseg ginekologi opravijo v splošni anesteziji, v zelo zgodnjem obdobju nosečnosti (manj kot sedem tednov) pa je mogoča tudi vakuumska aspiracija, pri kateri splošna anestezija ni potrebna. Zdravniki po drugi strani prekinejo nosečnost, če potrdijo odmrtje ploda ali pri nedokončanem spontanem ali zadržanem splavu. Poseg takrat opravijo v splošni anesteziji.

»Ko se ženska odloči za splav, se o tem posvetuje z ginekologom in anesteziologom, ki ji nato glede na njeno zdravstveno stanje priporočita zanjo najboljšo možnost,« je delo v hrvaških ordinacijah predstavil zagrebški ginekolog Dubravko Lepušić. Poudaril je, da končne odločitve ne sprejmejo zdravniki, ampak ženska. »Tako bi moralo biti.« Da je ne boli, prejme tudi anestezijo, lokalno ali splošno.

Da ni vedno tako, je zaslutila avtorica kolumne, ki nam je pojasnila, da je o primerih splavov »v živo« oziroma kot »kazni« za ženske slišala pred desetletji, vendar jih je, kot se nam ljudem zgodi, potisnila v pozabo, češ: »Pri nas se to ne dogaja, tako kot vojne in druge družbene anomalije ne. Sočustvuješ, a nadaljuješ svoje vsakdanje življenje z vsakdanjimi skrbmi … Ko zarožlja v bližini, se spomniš vsega,« je dejala Azra Širovnik.

Poslankina izkušnja

Povedala nam je za znan primer iz Hrvaške, ki je lani jeseni močno odmeval v tamkajšnjem političnem in družbenem življenju.

Poslanka Ivana Ninčević Lesandrić je oktobra 2018 na seji ob interpelaciji zoper zdravstvenega ministra Milana Kujundžića opisala [1:35:20] svojo izkušnjo pri spontanem splavu v splitskem kliničnem centru. Pred posegom so ji zvezali roke in noge, nato pa maternico očistili brez anestezije.

Minister je o njeni pripovedi takoj podvomil: »Hrvaške bolnišnice ne delujejo tako.« Trditve sicer ni preveril.

Bolnišnica je njeno zgodbo zanikala.

Še isti teden se je društvu Roda, ki se zavzema za dostojanstveno nosečnost, starševstvo in otroštvo, oglasilo več kot 400 žensk s svojimi izpovedmi o takšnih in podobnih travmatičnih izkušnjah, ki so jih doživele v hrvaških bolnišnicah.

Ministrstvo tako, ginekolog drugače

Na hrvaškem ministrstvu za zdravje so za razkrinkavanje.si povedali, da so pozneje opravili inšpektorski nadzor v ginekoloških kliničnih ustanovah in ugotovili, da splave »v vseh opravijo z lokalno ali splošno anestezijo«.

Ginekolog Lepušić pa je vseeno prepričan, da izpovedi žensk niso izmišljene. O njih je bral, jih gledal in poslušal.

Zatrdil je, da gre sicer za posamezne primere, vsekakor pa so posledica neodgovornega in neprofesionalnega ravnanja: »Ženske imajo pravico do vseh posegov po visokih medicinskih standardih in do vseh vrst anestezije.«

»Mi smo tu zaradi pacientov in naša primarna skrb mora biti njihovo zdravje. Nič drugega ne sme biti nad tem, ne osebni, ne verski, ne politični nazori,« je dejal za razkrinkavanje.si.

Vendar ni vedno tako. Po ocenah Iniciative za ureditev ugovora vesti, katere član je tudi sam, 60 odstotkov ginekologov na Hrvaškem zavrača opravljanje splava. Pri tem Lepušić poudarja, da je abortusov iz leta v leto manj.

Po odločitvi ustavnega sodišča iz leta 2017 mora Hrvaška spremeniti zakon o svobodnem odločanju o rojstvu otrok in vanj vključiti tudi ugovor vesti. Vse zdravstvene ustanove, pooblaščene za opravljanje splava na zahtevo pacientke, so dolžne zagotoviti prekinitev nosečnosti. Če ginekolog priglasi ugovor vesti, jo morajo napotiti k drugemu zdravniku v tej ustanovi, če to ni mogoče, pa mora bolnišnica poiskati zunanjega sodelavca.

Kako bodo to vprašanje politično rešili, je že dobri dve leti vroča tema.  

Strokovnjaku s področja ginekologije so torej znani primeri neuporabe anestezije, čeprav jih je inšpektorski nadzor ovrgel. Dejstvo je, da je anestezija pomemben del postopka prekinitve nosečnosti. Zgolj iz posamičnih primerov, ki po Lepušićevih navedbah odstopajo od uveljavljene strokovne doktrine, ne moremo sklepati, da je izvajanje umetno sproženih splavov brez anestezije del splošne prakse hrvaških ginekologov.

Razkrinkavanje.si ugotavlja, da informacija o opravljanju splavov brez anestezije ni podprta z dovolj argumenti, predvsem pa gre v sklepnem delu prispevka za posploševanje. Ginekologi anestezijo pri splavu uporabljajo. Izjemoma je ne v dveh primerih: v zelo zgodnji nosečnosti, kar je skladno s strokovnimi smernicami, ali pa zaradi svoje  »neodgovornosti in neprofesionalnega ravnanja«, vendar to ni slika splošnega realnega stanja na Hrvaškem. Zato je domneva, zapisana v kolumni, po naši oceni siva cona.


Artboard+17@2x.png

Siva cona
Oznako »siva cona« dobi objava, ki drži le deloma, oziroma objava, ki ne drži v celoti. Oznako uporabljamo zlasti pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.

Vsi tipi razkrinkanih informacij