Po zakonu o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ki to področje v Sloveniji ureja od leta 1977, je splav na nosečničino zahtevo dovoljeno izvesti do 10. tedna nosečnosti. Pozneje je poseg dovoljen le pod določenimi pogoji in ob odobritvi pristojne komisije.
Read MoreJasna Podreka z ljubljanske filozofske fakultete je pojasnila, da imajo države neenotno formalnopravno ureditev dostopnosti splava, pri tem pa formalna dostopnost še zdaleč ne pomeni tudi dejanske dostopnosti v praksi.
Read MoreInštitut 8. marec ni povezan z ameriško organizacijo Planned Parenthood in od nje ali njenih podružnic ni prejel donacij ali drugih denarnih sredstev.
Read MorePo pojasnilih antropologinje Sare Pistotnik je bila pravica do splava v ruski državi uvedena kot del radikalnih rešitev po revoluciji, a je bila odločitev zanj tvegana, saj je lahko vodila do bolezni ali smrti, zato takratni postopek splava ni primerljiv z današnjim.
Večjega tveganja za pojavnost raka dojke nimajo le ženske, ki se odločijo za umetno prekinitev nosečnosti, temveč vse, ki niso noseče in ne dojijo, je pojasnil ginekolog Gorazd Kavšek z UKC Ljubljana.
Po podatkih nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v Sloveniji med letoma 1955 in 2020 opravljenih nekaj več kot 615 tisoč dovoljenih splavov.
Read MoreOmejevanje pravice oziroma dostopa do legalne in strokovne pomoči ženskam, ki želijo prekiniti nosečnost, lahko negativno vpliva na njihovo zdravje, so opozorili na NIJZ.
Read MoreTveganje za spontani splav je enako pri necepljenih in nosečnicah, ki so se proti covidu-19 cepile pred zanositvijo ali v prvih treh mesecih nosečnosti, je pojasnil predstojnik oddelka UKC Maribor za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo Milan Reljič.
Read MoreUstavna komisija je leta 1991 v predlogu ustave pojasnila, da njen 55. člen varuje tudi pravico žensk do umetne prekinitve nosečnosti.
Read MoreSo pa znani primeri neodgovornega in neprofesionalnega ravnanja.
Read More
