V Sloveniji ni nihče umrl zaradi ebole

Avtorica: Katarina Bulatović

 

TRDITEV

Na infekcijski kliniki v Ljubljani naj bi pred mesecem umrl pacient zaradi ebole.


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

Demokracija


 
Verjetnost, da bi begunci in migranti v Slovenijo prinesli hude nalezljive bolezni, kot je ebola, je nična, zagotavljajo na nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Foto: Unsplash

Verjetnost, da bi begunci in migranti v Slovenijo prinesli hude nalezljive bolezni, kot je ebola, je nična, zagotavljajo na nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Foto: Unsplash

»Ebola po neuradnih podatkih že v Sloveniji, zabeležen celo primer smrti. Kaj nam prikriva Šarčeva vlada?« so se v naslovu prispevka spraševali v tedniku Demokracija. Oboleli za ebolo in pet pacientov na opazovanju so se po njihovih navedbah domnevno okužili s krvjo migranta.

V bolnišnici Petra Držaja v Ljubljani je med medicinskim osebjem pacient, za katerega sumijo, da je zbolel za eno od »uvoženih« nalezljivih bolezni, verjetno ebolo, so poročali v Demokraciji. Zaradi suma ebole je na opazovanju še pet uslužbencev bolnišnice, so zatrdili. 

Vsi so se domnevno »okužili s krvjo enega od migrantov«, saj se je »z uvozom migrantov iz podsaharske Afrike v Evropo od leta 2015 možnost širjenja ebole močno povečala tudi v Evropi«.

Poročali so še, da naj bi »po pričevanju enega od uporabnikov twitterja« na infekcijski kliniki v Ljubljani zaradi ebole umrl pacient.


Nična verjetnost ebole

»Ne, v UKC Ljubljana ni nihče umrl zaradi ebole,« je za Razkrinkavanje.si pojasnila dr. Tatjana Mrvič, vodja službe za preprečevanje bolnišničnih okužb v ljubljanskem kliničnem centru, pod katerega sodi bolnišnica Petra Držaja. »Prav tako ni pri nas nobenega pacienta, okuženega z ebolo, ali takega s sumom na okužbo,« je ovrgla navedbe portala.

V Sloveniji še ni bilo primera ebole, so za Razkrinkavanje.si potrdili na nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). »Verjetnost, da bi begunci v Slovenijo prinesli ebolo ali druge hemoragične mrzlice, je nična,« so zagotovili. 

»Te bolezni imajo večinoma kratko inkubacijsko dobo, begunci oziroma migranti pa potujejo več mesecev. Če že zbolijo, zbolijo kmalu po tem, ko zapustijo svojo domovino, in zaradi resnosti bolezni poti ne morejo nadaljevati oziroma vsaj toliko časa ne, dokler ne ozdravijo ali pa zaradi okužbe umrejo,« so pojasnili. 

Dodali so, da bi se bolezen lahko razširila v drugo državo, če bi se oseba, ki je bila na ogroženem območju v stiku z bolnikom, okužila in se nato v času inkubacije, torej ko bi bila še brez bolezenskih znakov, vrnila domov in zbolela.


Huda tropska bolezen

Svetovna zdravstvena organizacija je v zadnjem poročilu navedla, da se je ebola sredi julija začela širiti v Demokratični republiki Kongo. Poročajo, da je tam po zadnjih podatkih (z dne 10. avgusta) 2722 potrjenih primerov bolezni, od tega 1794 primerov smrti. Kot še navajajo, trenutno ni potrjenih primerov ebole zunaj te države. Medtem ko je tveganje za širitev bolezni po državi in regiji še naprej veliko, je globalno tveganje majhno, so še zapisali v poročilu. 

Virus ebole povzroči hudo bolezen, ki je pogosto smrtna. Prvič se je virus pojavil leta 1976, sočasno v Južnem Sudanu in Demokratični republiki Kongo, v vasi blizu reke Ebola, po kateri je bolezen dobila ime. Največji izbruh bolezni odtlej je bil med letoma 2014 in 2016, ko se je iz Gvineje razširil v Sierro Leone in Liberijo.

Zaščitne maske po potrebi

Sumljivo je, da pripadniki slovenske policije in vojske nosijo zaščitne maske kljub zagotovilom nevladnih organizacij, da med prebežniki iz BiH ni nalezljivih bolezni, so še zapisali v Demokraciji.

Uporaba varovalne opreme policistov se razlikuje glede na vrsto dela oziroma nalog, ki jih opravljajo, so za Razkrinkavanje.si pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve. 

Kadar so policisti v intenzivnem stiku z migranti, za zmanjšanje nevarnosti okužbe izvajajo osnovne higienske ukrepe, kot sta umivanje rok in uporaba razkužila. Varovalno opremo, torej zaščitno masko in rokavice, uporabijo ob tesnem stiku s tistimi, ki kažejo znake nalezljivih bolezni, denimo tuberkuloze. 

Pripadniki vojske pa trenutno pri delu z migranti, torej pri opazovanju in v mešanih patruljah s policijo ob meji, ne nosijo zaščitne maske, so za Razkrinkavanje.si pojasnili v službi slovenske vojske za odnose z javnostmi. To in druga zaščitna sredstva so pri delu s prebežniki uporabljali v letih 2015 in 2016. 

Ne policisti ne vojaki po delu z begunci in migranti v zadnjih štirih letih niso imeli zdravstvenih težav, so oboji še potrdili za Razkrinkavanje.si. 

Trditve o eboli pri nas lažne

Vse trditve na portalu Demokracije izvirajo iz neuradnih informacij in iz »pričevanja enega od uporabnikov twitterja«. Dodali so, da »informacije še preverjajo«. Na naše vprašanje, ali so to že storili in kaj so ugotovili, v uredništvu Demokracije niso odgovorili. 

Na infekcijski kliniki v Ljubljani pred mesecem dni ni umrl pacient zaradi ebole. Prav tako v ljubljanskih bolnišnicah ni nobenega pacienta, okuženega z ebolo, ali takega s sumom na okužbo. Zadnji primer ebole v Evropi je bil po podatkih WHO leta 2015 v Italiji, a tudi tedaj oboleli ni umrl.

Verjetnost, da bi prebežniki v Slovenijo prinesli hude nalezljive bolezni, kot so ebola in druge mrzlice s krvavitvami, ki se pojavljajo v tropskih delih sveta, je nična. 

Policisti pri delu z migranti skladno z navodili uporabljajo zaščitne maske, prav tako so jih pripadniki vojske leta 2015 in 2016. Ne policisti ne vojaki niso imeli nikakršnih zdravstvenih težav po stiku s prebežniki. 

Objava sloni na domnevah, ki jih avtorji še niso preverili oziroma o tem niso poročali. V ljubljanskem UKC so za Razkrinkavanje.si potrdili, da niso resnične. Poleg tega po uradnih podatkih od leta 2015 ni bilo zaznanih okužb ali smrti zaradi ebole zunaj Konga.

Javnost je bila s prispevkom v tedniku Demokracija o širjenju te hude bolezni pri nas in po svetu napačno obveščena, zato mu po naši tipologiji pripenjamo oznako lažna objava.


Razkrinkavanje_LaznaObjava.png

Lažna objava
Objava, ki vsebuje lažne informacije, podatke ali trditve. S to oceno ovrednotimo le tiste vsebine, pri katerih je mogoče ugotoviti, da so bile ustvarjene za namerno zavajanje in napačno obveščanje javnosti.

Vsi tipi razkrinkanih informacij