Zbadanje z iglo ob možganski kapi ne reši življenja
Avtor: Aljaž Primožič
Po letošnjih podatkih svetovnega združenja za kap na leto prizadene skoraj 12 milijonov ljudi po vsem svetu. Foto: Anže Malovrh/STA
Uporabnica facebooka je 27. aprila v objavi trdila, da lahko človeka ob možganski kapi reši metoda puščanja krvi s prebadanjem desetih prstov z brizgo ali šiviljsko iglo. Sklicevala se je na neimenovanega kitajskega profesorja in tradicionalno kitajsko medicino, konkretne študije ali vira pa ni navedla. Objavo je do zaključka redakcije, preden jo je avtorica izbrisala, delilo 2206 uporabnikov facebooka.
Take objave in verižna e-pošta s podobnim sporočilom se na spletu pojavljajo že vsaj od leta 2006, ko je New York Times poročal o seriji elektronskih pisem o prebadanju prstov kot prvi pomoči ob kapi. Da ne gre za strokovno utemeljeno metodo zdravljenja, sta pred leti ugotovila tudi avstralski AAP in ameriški AP News, ki sta tako kot Oštro verificirana podpisnika kodeksa mednarodne mreže za preverjanje dejstev IFCN.
“Pravzaprav je [metoda ukrepanja ob kapi s prebadanjem prstov] zelo škodljiva, saj bo bolnik odlašal z iskanjem pomoči, pri možganski kapi pa je časovna komponenta izjemno pomembna.”
Profesor Matej Strnad, ki na mariborski medicinski fakulteti predava urgentno medicino, kot specialist pa dela tudi na urgentnem oddelku UKC Maribor, je metodo prebadanja prstnih blazinic ob kapi ocenil za znanstveno nepodprto in strokovno napačno: »Pravzaprav je zelo škodljiva, saj bo bolnik odlašal z iskanjem pomoči, pri možganski kapi pa je časovna komponenta izjemno pomembna.«
Edina učinkovita oblika zdravljenja kapi v akutni fazi je po njegovih pojasnilih čim hitrejše ponovno vzpostavljanje krvnega pretoka, s trombolitikom, torej zdravilom za raztapljanje strdka, ali z mehansko odstranitvijo strdka v žili.
Pomemben dejavnik, zakaj je metoda s prebadanjem prstov lahko škodljiva, so tudi morebitne dodatne težave, ki bi jih bolnik lahko utrpel. Prebadanje s šivanko, če ta in postopek prebadanja nista sterilna, lahko povzroči hujše zaplete, kot je okužba z gangreno, ki lahko vodi celo do amputacije prebodenih prstov, je opozoril Strnad.
»Niti uradno priznana medicina niti smernice za prvo pomoč te metode ne omenjajo,« je za Razkrinkavanje.si pojasnil strokovni sodelavec za prvo pomoč na Rdečem križu Slovenije Željko Malić.
Opozoril je, da pri možganski kapi vsaka dodatna izguba krvi pomeni poslabšanje prekrvljenosti možganov, s tem pa še dodatno okvaro možganskih celic. Tako kot Strnad je opozoril tudi na nevarnost okužbe ran, ki bi nastale s prebadanjem.
Oba, Strnad in Malić, sta opomnila na pomen pravilnega in hitrega ukrepanja ter prepoznavanja znakov možganske kapi, ki jih najlažje opišemo z besedo GROM. Prve tri črke govorijo o ohromelosti: črka G označuje moten govor, R ohromele roke in noge, O pa ohromel obraz s povešenim ustnim kotom. Črka M pa po Strnadovih besedah opozarja, da je možganska kap urgentno stanje, pri katerem je treba hitro ukrepati, saj vsako minuto propade milijon možganskih celic.
Tudi združenje zdravnikov družinske medicine in zavod za razvoj družinske medicine v priporočilih za ravnanje ob možganski kapi ne navajata prebadanja z brizgo ali šivanko. Kot najpomembnejši pristop svetujejo pregled življenjskih znakov (dihanje, utrip, zavest) in klic reševalcem, nato pa v primeru srčnega zastoja postopek oživljanja, v primeru nezavesti ali težkega dihanja pa postavitev osebe v bočni položaj.
Edvin Dervišević, avtor knjige o akupunkturi in direktor ljubljanskega inštituta za akupunkturo, sicer profesor ljubljanske fakultete za šport, je pojasnil, da metoda prebadanja prstov s šivanko nima nobene povezave z uradno akupunkturo in je poleg nesterilnosti nevarna tudi zaradi nepoznavanja točk vbodov in velike razlike med šiviljskimi in akupunkturnimi iglami. Poudaril je še, da je za izvajanje pravilne akupunkture potrebnih več let izobraževanja.
Na Kitajskem se je pred nekaj sto ali celo tisoč leti akupunktura res uporabljala za vračanje bolnika iz nezavesti, danes pa vse bolnike, ki doživijo možgansko kap, v akutni fazi zdravijo v bolnišnicah moderne zahodne medicine, postopki tradicionalne kitajske medicine se v zdravljenje vključijo šele pri rehabilitaciji, je še povedal. Akupunktura se uporablja v fazi okrevanja, najpogosteje po treh tednih od možganske kapi.
“Zahodni zdravnik, ki želi izvajati akupunkturo v skladu s smernicami WHO, mora opraviti najmanj 450 ur teorije in prakse, uspešno opraviti kolokvije in izpite, da jo lahko izvaja pravilno. S šiviljsko iglo pa to nikakor ne gre.”
Na Kitajskem se je pred nekaj sto ali celo tisoč leti metoda akupunkture res uporabljala za vračanje bolnika iz nezavesti, danes pa vsi bolniki, ki doživijo možgansko kap, v akutni fazi prejmejo zdravljenje v bolnišnicah moderne zahodne medicine, postopki tradicionalne kitajske medicine pa se k zdravljenju vključijo šele pri rehabilitaciji, je še povedal. Akupunktura se uporablja v fazi okrevanja, najpogosteje po treh tednih od možganske kapi.
Pregledni članek, leta 2016 objavljen v reviji Cochrane Database of Systematic Reviews, je na podlagi analize 31 študij o vplivu akupunkture na rehabilitacijo po kapi pokazal, da bi ta metoda lahko pozitivno učinkovala na okrevanje po kapi, vendar je večina študij neustreznih po velikosti vzorca in kakovosti, zato ustreznih dokazov za rutinsko uporabo še ni.
Podobno so ugotovili tudi avtorji preglednega članka, leta 2019 objavljenega v reviji Evidence-Based Complementary and Alternative Medicine. Na podlagi analize 41 študij o uporabi akupunkture po kapi, poškodbah hrbtenjače ali travmatičnih poškodbah možganov so sklenili, da izsledki raziskav kažejo na pozitivne učinke pri rehabilitaciji, vendar so rezultati zaradi slabe kakovosti in pristranskosti študij še vedno dvomljivi.
Avtorica objave na facebooku je v odzivu na naše ugotovitve pojasnila, da je povzemala metodo, ki pogosto kroži po družbenih omrežjih. Konkretnega vira v objavi ni navajala, saj naj bi šlo za pristop, znan kot »metoda profesorja Luja«, ki pa ga tudi po njenih besedah zdravstvena stroka ni uradno potrdila.
Kot vir je posredovala članek z vsebino, enako njeni objavi, 25. aprila objavljen na litovskem portalu, ki sicer objavlja vedeževalske vsebine, horoskop, recepte in nasvete.
Poudarila je, da ni podajala strokovnih priporočil ali nadomestil za prvo pomoč, temveč je izražala zanimanje za alternativno medicino. Ob tem se je tudi strinjala s strokovnjakoma, da je ob možganski kapi potrebno hitro ukrepanje po preverjenih zdravstvenih postopkih, saj meni, da je odlašanje ali eksperimentiranje s prvo pomočjo lahko dodatno tvegano za bolnika.
Avtorica se je opravičila, če je bila objava razumljena kot neposredno priporočilo v kritični situaciji. Objavo je umaknila.
SKLEP
Uporabnica facebooka je 27. aprila na svojem profilu trdila, da lahko ob možganski kapi zbadanje prstnih blazinic s šiviljsko iglo reši življenje. Pri tem se je sklicevala na neimenovanega kitajskega profesorja tamkajšnje tradicionalne medicine. Objave, ki promovirajo enako ꞌmetodoꞌ prve pomoči ob kapi, se na spletu pojavljajo že vsaj od leta 2006.
Profesor urgentne medicine na mariborski medicinski fakulteti Matej Strnad in Željko Malić z Rdečega križa Slovenije sta pojasnila, da je takšno ravnanje strokovno napačno in je lahko celo nevarno, saj bolnik v urgentnem stanju izgublja čas, pri čemer lahko nesterilno prebadanje povzroči dodatne zaplete.
Tudi Edvin Dervišević z ljubljanskega inštituta za akupunkturo je opozoril na nevarnost metode, ki posnema akupunkturo, vendar to ni. Pojasnil je, da so na Kitajskem nekoč akupunkturo uporabljali za vračanje bolnika iz nezavesti, danes pa se bolniki, ki doživijo možgansko kap, v akutni fazi zdravijo z zahodno medicino, postopke tradicionalne kitajske medicine pa uporabljajo šele pri rehabilitaciji.
Trditev, da naj bi prebadanje prstov s šiviljsko iglo ob možganski kapi reševalo življenja, ne drži.
Ker je avtorica v odzivu poudarila, da se zaveda strokovne nepreverjenosti metode, pri čemer se je opravičila in objavo izbrisala, smo trditev po metodologiji Razkrinkavanja.si označili tudi za šlamparijo.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Šlamparija
Objava, v kateri se je avtorju prikradla napaka, zato je objavil netočne informacije ali posredoval nepreverjene informacije drugega vira. Ključno pri tem je, da mora biti očitno, da je avtor napako storil nenamerno oziroma brez namena netočno obveščati javnost.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).