Trditev, da slušalke oddajajo tako sevanje kot mikrovalovne pečice, manipulativna
Avtor: David Bajec
TRDITVI
»Kljub regulativnim zagotovilom, da so te ravni sevanja [brezžičnih slušalk] varne, raziskave kažejo drugače.«
»Toda kljub njihovi priročnosti [brezžične slušalke] oddajajo neprekinjeno radiofrekvenčno sevanje pri frekvenci 2,4 gigaherca, enako kot mikrovalovne pečice.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Tehnologija bluetooth za delovanje uporablja radiofrekvenco kratkega dosega. Ta omogoča komunikacijo med napravama, ki sta znotraj polja zahtevanega dosega. Foto: Nebojša Tejić/STA
Portal Sensa je 6. aprila objavil članek o elektromagnetnem sevanju, ki naj bi ga brezžične slušalke oddajale prek tehnologije bluetooth. Ravni sevanja takih slušalk so primerjali z ravnmi sevanja mikrovalovne pečice, pri čemer so trdili, da raziskave o varnosti brezžičnih slušalk kljub zagotovilom o varnosti kažejo drugače.
Boštjan Batagelj, profesor na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko ter član laboratorija za sevanje in optiko na tej fakulteti, je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da raven elektromagnetnega sevanja, ki jo brezžične slušalke oddajajo ob vsakodnevni uporabi, po aktualnih znanstvenih ugotovitvah ni nevarna za ljudi. Čeprav so brezžične slušalke med uporabo zelo blizu telesa, je njihovo sevanje zaradi nizke moči oddajanja pod varnostnimi mejami.
Po Batageljevih besedah to dokazuje tudi izmerjena stopnja specifične absorpcije (SAR) takšnega sevanja. SAR je merilo za moč elektromagnetnega sevanja, ki vpliva na telo.
Na inštitutu Jožefa Stefana (IJS) so opozorili, da za vsakim standardom, ki določa delovanje neke tehnologije, stoji obsežen nabor študij, pogoji delovanja naprav pa so za uradne meritve natančno določeni. Pri tehnologiji bluetooth imajo pomembno vlogo denimo različica tehnologije, orientacija slušalk in oddaljenost telefona od naprave.
Posredovali so tudi povezavo do videa na youtubu, ki, kot so pojasnili, ponazarja, zakaj je na vprašanje, koliko radiofrekvenčnega sevanja oddajajo brezžične slušalke, »nemogoče na kratko in enoznačno odgovoriti«.
Ugotovitve študije, ki jo je oktobra 2016 objavil švicarski zvezni urad za javno zdravje, kažejo, da je visokofrekvenčno sevanje, ki ga oddajajo omrežja bluetooth, »po razpoložljivih podatkih in meritvah prešibko, da bi po absorpciji v telo povzročilo akutne zdravstvene težave, povezane s povišano telesno temperaturo«.
V študiji so se sklicevali tudi na ugotovitve mednarodne agencije za raziskovanje raka oziroma delovne skupine 30 znanstvenikov iz 14 držav, ki so bile julija 2011 objavljene v recenzirani znanstveni reviji The Lancet Oncology.
Delovna skupina je ocenjevala rakotvornost radiofrekvenčnih elektromagnetnih polj. Preučila je raziskave, ki so se osredotočale na ključne mehanizme nastanka rakave bolezni, denimo vpliv teh polj na delovanje imunskega sistema ter izražanje genov in beljakovin. Pregledala je tudi študije o morebitnih učinkih radiofrekvenčnih elektromagnetnih polj na krvno-možgansko pregrado in delovanje možganov.
Nekatere pregledane študije so potrdile vpliv radiofrekvenčnih elektromagnetnih polj na nastanek raka, a je delovna skupina te dokaze označila za šibke. Na podlagi ugotovitev, pridobljenih s študijami, izvedenih tako na ljudeh kot na poskusnih živalih, je radiofrekvenčna elektromagnetna polja opredelila kot »potencialno rakotvorna za ljudi«.
Švicarski zvezni urad za javno zdravje je omenil tudi strokovni članek o vplivu elektromagnetnih polj, ki jih ustvarja tehnologija bluetooth, na sluh, po raziskavi, izvedeni na podganjih mladičih. Po ugotovitvah študije štiriurna izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju, ki so ga 40 dni vsakodnevno proizvajali sistemi bluetooth na frekvenci 2,4 gigaherca, ni imela nobenega opaznega vpliva na notranje uho in slušne funkcije podgan.
Zvezni urad se je prav tako skliceval na študijo o vplivu elektromagnetnih polj, ki jih ustvarjajo bluetooth slušalke in mobilni telefoni, na človekov slušni živec. Ta ni pokazala kratkoročnih učinkov tehnologije bluetooth na živčne strukture v ušesu.
Po podatkih študije, junija lani objavljene v recenzirani znanstveni reviji Scientific Reports, je dolgotrajna in pogosta uporaba brezžičnih slušalk povezana z večjim tveganjem za pojav ščitničnih vozlov – trdih ali s tekočino napolnjenih grudic, ki nastanejo v ščitnici.
Avtorji študije o vplivu mikrovalovnega sevanja na frekvenci 2,45 gigaherca na notranje uho, ki je bila januarja lani objavljena v recenzirani znanstveni reviji The Journal of International Advanced Otology, so ugotovili, da je 12 podganjih mladičev, izpostavljenih temu sevanju, utrpelo uničenje celic notranjega ušesa ter imelo povečano delovanje imunskega sistema. Kot so pojasnili avtorji, oba dejavnika vplivata na poslabšanje sluha, toda opozorili so, da njun klinični pomen za ljudi še ni jasen, zato je potrebno nadaljnje raziskovanje področja.
Na IJS so pojasnili, da brezžične slušalke oddajajo z močjo 10 milivatov. Po 2. členu uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju so viri sevanja lahko visokonapetostni transformator, električni vod, oddajnik ali druga naprava, ki obremenjuje okolje z elektromagnetnim sevanjem. Uredba pri tem loči nizkofrekvenčne vire, ki oddajajo sevanje od 0 hercev do 10 kilohercev pri napetosti nad enim kilovoltom, in visokofrekvenčne vire, ki oddajajo sevanje od 10 kilohercev do 300 gigahercev z močjo nad 100 vatov. To pomeni, da brezžične slušalke oddajajo s prešibko močjo, da bi sodile v okvir te uredbe.
Stopnja varstva pred sevanjem je določena glede na občutljivost območja za učinke elektromagnetnega polja. Prva, strožja stopnja varnosti velja za območja s povečano potrebo po varstvu, kot so bolnišnice, šole in stanovanjska območja. Druga stopnja je določena za območja, kjer so dopustni večji vplivi sevanja, denimo v industrijskih in obrtnih conah.
Portal Sensa je poročal še, da brezžične slušalke »oddajajo neprekinjeno radiofrekvenčno sevanje na frekvenci 2,4 gigaherca, enako kot mikrovalovne pečice«.
Boštjan Batagelj je potrdil, da mikrovalovna pečica in brezžične slušalke oddajajo v istem frekvenčnem območju, mikrovalovna pečica na frekvenci 2,45 gigaherca, brezžične slušalke s tehnologijo bluetooth pa na frekvenci 2,4 gigaherca. Po Batageljevih besedah pa je pomembna razlika med frekvencama moč oddajanja sevanja. Ta je pri brezžičnih slušalkah 280-tisočkrat manjša kot pri mikrovalovni pečici
Na IJS so pojasnili, da mikrovalovne pečice in naprave s tehnologijo bluetooth delujejo na enaki frekvenci, in sicer pri 2,45 gigaherca, vendar se razlikujejo po gostoti moči signala.
Tipična mikrovalovna pečica obratuje z močjo od 600 do 1200 vatov, medtem ko brezžične slušalke oddajajo zgolj približno 10 milivatov oziroma 0,01 vata moči, torej od 60- do 120-tisočkrat manj kot mikrovalovna pečica. Takšna moč sevanja velja znotraj delujoče pečice, zunaj naprave pa je moč primerljiva s tisto, ki jo oddajajo slušalke.
Ana Vehovar, odgovorna urednica portala Sensa, je v odzivu na naša vprašanja pojasnila, da je članek prevod februarske objave na spletnem blogu Non-Toxic Dad. Avtor objave se je v njej skliceval na pet znanstvenih del. Avtorji prvega, objavljenega julija 2021, so pri podganjih samcih, izpostavljenih radiofrekvenčnemu sevanju s frekvenco 900 megahercev, ugotovili povečano tveganje za razvoj kardiomiopatije in tumorjev.
V drugi študiji, objavljeni maja 2020, so raziskovalci preučevali vpliv elektromagnetnega polja na zdravje otrok. Ugotovili so, da je otroški živčni sistem bolj občutljiv za elektromagnetna polja kot živčni sistem odraslih.
Ugotovitve preglednega članka, objavljenega januarja 2023, pridobljene z izvedbo delavnice leta 2019, kažejo, da ni zanesljivih znanstvenih dokazov o škodljivih učinkih nizkointenzivnih radiofrekvenčnih elektromagnetnih polj nad 100 megahercev na živali ali rastline v naravnem okolju. Pri rastlinah so sicer zaznali nekatere fiziološke spremembe, a so bili rezultati preveč razdrobljeni, da bi omogočali jasne zaključke.
Avtorji preglednega članka, objavljenega decembra 2017, so ugotovili, da izpostavljenost elektromagnetnim poljem v različnih telesnih tkivih povzroča oksidativni stres, kar lahko vodi do poškodb celic, sprememb v dejavnosti encimov in neravnovesja v antioksidativnem obrambnem sistemu.
V zadnjem preglednem članku, objavljenem avgusta 2019, so avtorji povzeli ugotovitve drugih raziskav, ki nakazujejo na povezavo med izpostavljenostjo radiofrekvenčnemu sevanju in povečanim tveganjem za razvoj oblike raka možganov ali hrbtenjače, schwannoma oziroma benignega tumorja živčne ovojnice, motenj plodnosti ter nevroloških sprememb, predvsem pri otrocih.
SKLEP
Portal Sensa je 6. aprila objavil članek o vplivu elektromagnetnega sevanja, ki ga oddajajo brezžične slušalke. V njem so trdili, da »kljub regulativnim zagotovilom, da so te ravni sevanja varne, raziskave kažejo drugače«.
Boštjan Batagelj, profesor na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, je pojasnil, da raven elektromagnetnega sevanja brezžičnih slušalk ob vsakodnevni rabi po obstoječih znanstvenih dokazih ni nevarna za zdravje ljudi.
Batageljevo mnenje potrjuje tudi študija švicarskega zveznega urada, ki na podlagi razpoložljivih podatkov in meritev kaže, da je visokofrekvenčno sevanje brezžičnih slušalk prešibko, da bi povzročilo akutne zdravstvene težave, povezane s povišano telesno temperaturo.
Kot so pojasnili na inštitutu Jožefa Stefana (IJS), je na vprašanje o količini radiofrekvenčnega sevanja, ki ga oddajajo brezžične slušalke, »nemogoče na kratko in enoznačno odgovoriti«. Poudarili so, da je vsak standard, ki določa delovanje določene tehnologije, kot je bluetooth, podprt s številnimi študijami, pogoji za uradne meritve naprav pa so natančno določeni.
V študiji švicarskega urada so povzeli tudi ugotovitve drugih strokovnih raziskav. Ena izmed njih je ugotovila, da so radiofrekvenčna elektromagnetna polja »potencialno rakotvorna za ljudi«. Raziskovalci niso mogli z gotovostjo potrditi rakotvornosti teh polj, saj so bili razpoložljivi dokazi za to prešibki.
Študija iz junija lani je pokazala, da dolgotrajna uporaba brezžičnih slušalk pri starejših poveča tveganje za ščitnične vozle. Druga študija iz januarja lani pa je na podlagi poskusov na podganjih mladičih ugotovila, da visokofrekvenčno sevanje poškoduje celice v notranjem ušesu in pospeši delovanje imunskega sistema, vendar njegov vpliv na ljudi še ni povsem jasen.
Trditev, da kljub regulativnim zagotovilom, da so ravni sevanja brezžičnih slušalk varne, »raziskave kažejo drugače«, označujemo za sivo cono. Strokovnjaki glede škodljivosti sevanja niso enotni, študije, ki to potrjujejo, pa niso bile izvedene izključno na ljudeh.
Portal Sensa je poročal tudi, da brezžične slušalke »oddajajo neprekinjeno radiofrekvenčno sevanje pri frekvenci 2,4 gigaherca, enako kot mikrovalovne pečice«.
Trditev je manipulativna. Kot je pojasnil Batagelj, brezžične slušalke s tehnologijo bluetooth in mikrovalovne pečice delujejo v istem frekvenčnem območju, vendar je moč oddajanja slušalk 280-tisočkrat manjša od moči mikrovalovne pečice. Tudi na IJS so potrdili, da brezžične slušalke oddajajo veliko šibkejši signal kot mikrovalovna pečica.
Siva cona
Objava, ki drži samo delno. Oznako uporabljamo tudi za trditve, ki jih zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov, verodostojnih strokovnih mnenj oziroma relevantnih protiargumentov ni mogoče enoznačno oceniti.
Manipulacija
Objava, ki uporablja točne podatke, vendar jih pojasnjuje na zavajajoč način, tako da pripeljejo do napačnih ali nepravilnih zaključkov. Gre za izkrivljanje dejstev.