Avtomobilska industrija sporni zmagovalec sklada za okrevanje
Lise Witteman (Follow the Money), priredba Oštro
—
Avtomobilska podjetja so med največjimi upravičenci do evropskih sredstev za okrevanje po pandemiji. Evropska komisija naj bi z milijardami evrov pospešila zeleni prehod, toda porajajo se dvomi, ali ne bo del teh naložb dejansko podaljšal uporabe fosilnih goriv.
Foto: Matej Leskovšek/STA
Spomladi leta 2020, v prvih mesecih pandemije covida-19, se je sestala impresivna delegacija predstavnikov evropske avtomobilske industrije. Izvršni direktorji družb Fiat Chrysler, Jaguar Land Rover, Scania, Volkswagen in predstavniki drugih vodilnih podjetij v tej dejavnosti so se sestali v upanju, da bo prav ta sestanek pripomogel k oživitvi njihove industrije.
Ukrepi za boj proti pandemiji so namreč njihova podjetja spravili v izredno stanje. Evropske avtomobilske tovarne so spomladi leta 2020 zaradi zaprtja proizvedle 2,4 milijona vozil manj, pri čemer se je prodaja na glavnih trgih EU znižala za več kot 95 odstotkov, je izračunala krovna organizacija evropskih avtomobilskih proizvajalcev ACEA. Njen generalni direktor je slikovito opisal situacijo: »Skoraj popoln kolaps.«
Na njihovo srečo so imeli direktorji avtomobilskih podjetij na sestanku vplivno občinstvo: evropskega komisarja za trgovino Thierryja Bretona in podpredsednika evropske komisije Fransa Timmermansa, ki je pristojen za zeleni prehod.
Nekaj tednov kasneje so v Bruslju predstavili sveženj ukrepov za spodbudo gospodarstvu, znan kot mehanizem za okrevanje in odpornost, izvajanje katerega v okviru projekta Recovery Files spremlja skupina evropskih novinarjev, tudi z Oštra. Evropska komisija je državam članicam s skupaj 723,8 milijarde evri poskušala pomagati prebroditi gospodarske izzive, ki jih je povzročila pandemija, hkrati pa zagotoviti, da bodo države ta sredstva vlagale v zeleno in digitalno prihodnost.
Šefi avtomobilske industrije so si tistega pomladnega dne pred dvema letoma prizadevali, da bi evropska komisija razumela njihovo sporočilo: za vnovičen zagon proizvodnje in ohranitev delovnih mest bo potrebna močna finančna injekcija. V zameno so obljubili nekaj, za kar so vedeli, da si politiki v Bruslju želijo slišati že več let: do okolja prijaznejši evropski vozni park.
»Iskati moramo obojestransko koristne rešitve, ki zadevajo pereče okoljske, industrijske in širše družbene probleme,« je menila Sigrid de Vries, generalna sekretarka avtomobilskega lobija CLEPA.
Ilustracija: Simon Planje in Lisa van Casand
Luknja v metodologiji
Evropska avtomobilska industrija se je doslej upirala zavezam k zelenemu prehodu. Ena od »zelenih rešitev«, ki so jih promovirali, so priključni hibridi, ki omogočajo preklapljanje med električnim pogonom in motorjem z notranjim zgorevanjem. Po mnenju industrije bi ta tehnologija omogočila gladek prehod v zeleno tehnologijo.
To argumentacijo je leta 2020, ko je bil ustanovljen sklad za okrevanje in odpornost, upošteval tudi Bruselj. Del sredstev sklada je namreč namenjenih hibridnim vozilom, saj po mnenju evropske komisije »zagotavljajo precejšen prispevek k podnebnim spremembam«.
Po podatkih Wuppertalskega inštituta, nemške raziskovalne ustanove, ki je skupaj z evropskim možganskim trustom za podnebne spremembe E3G ocenila načrte za okrevanje v 17 državah članicah, je sektor mobilnosti s skupno 109 milijardami evrov deležen največ, kar 16 odstotkov naložb v teh državah.
Sklad za okrevanje je bil že v času priprave tarča kritik okoljskih organizacij. Po besedah Julije Poliscanove iz nevladne organizacije Transport & Environment so se oblikovalci evropske politike pri hibridnih vozilih opirali na stare, dvomljive standarde.
»Do leta 2020 se je nabralo več dokazov, da hibridna vozila v resnici ne izpolnjujejo pričakovanj,« je pojasnila. Del težave je po njenem mnenju to, da je električni pogon pogosto precej šibek in ne zadostuje za dolge razdalje ali dinamično vožnjo, denimo v službo. »Pravzaprav hibridni avtomobili pogosto črpajo moč iz motorja z notranjim zgorevanjem.«
Preiskava britanskega javnega servisa BBC iz novembra 2018 je denimo pokazala, da veliko poslovnih uporabnikov hibridnih avtomobilov sploh nikoli ne preklopi na elektriko. Dve leti pozneje, septembra 2020, je raziskavo o izpustih hibridnih vozil objavil mednarodni svet za čisti promet (ICCT). Na podlagi podatkov o dejanskih izpustih hibridnih vozil so ugotovili, da so okoljski odtisi teh avtomobilov veliko bolj primerljivi z običajnimi avtomobili kot z električnimi.
Nemški poslanec v evropskem parlamentu Damian Boeselager (Zeleni) je v pogajanjih o skladu za okrevanje in odpornost sodeloval od začetka. Menil je, da bi sklad lahko Evropsko unijo pripravil na prihodnost, vendar hibridna vozila po njegovem mnenju niso skladna s tem ciljem.
Toda svet EU in evropska komisija sta po Boeselagerjevih besedah izkoristila luknjo v seznamu zelenih naložb. Kot je pojasnil, so na njem pustili prostor tudi za inovativne tehnologije, na katere pa ob sestavljanju seznama niso pomislili. »Tako so predpostavili, da preprosto nismo pomislili na hibride, čeprav so seveda vedeli, da to ni res.«
»Veliki avtomobilski paket«
Evropska komisija se, kot kaže, omejenega prispevka hibridnih vozil k zmanjševanju izpustov zaveda. Kot je nedavno poročal Reuters, namerava komisija spremeniti predpisani postopek meritev izpustov hibridnih avtomobilov, s katerimi proizvajalci dokazujejo, da dosegajo okoljske cilje.
Novi postopek meritve naj bi bolj ustrezal dejanski uporabi avtomobila, proizvajalci pa bi tako morali prodati več električnih vozil, da bi dosegli cilje EU glede izpustov in se izognili morebitnim visokim globam. Spremenjeni način meritve izpustov bi komisija po poročanju Reutersa uveljavila okoli leta 2025.
Julija Poliscanova iz organizacije Transport & Environment načrtovane spremembe podpira, vendar opozarja, da bodo začele veljati šele v drugi polovici tega desetletja. »To je prepozno. Težavo bodo rešili šele, ko je ne bo več, saj bodo povsem električna vozila v vsakem primeru prevzela trg. Zdaj je čas, ko si proizvajalci avtomobilov prizadevajo za prodajo hibridov.«
Medtem bruseljske milijarde še vedno spodbujajo prodajo hibridnih avtomobilov. Nemški načrt za okrevanje, ki ga je bavarski ministrski predsednik Markus Söder poimenoval »veliki avtomobilski paket«, denimo predvideva 1,1 milijarde evrov pomoči v obliki subvencij za nakup priključnohibridnih avtomobilov. V Franciji bo EU nakup električnih in hibridnih avtomobilov podprla z dobro milijardo evrov.
Dvomljiva javna naročila
Španski premier Pedro Sánchez je odločen, da bo z denarjem iz sklada za okrevanje državo spremenil v »evropsko središče elektromobilnosti«. Toda čeprav se je uradno razdeljevanje sredstev komaj začelo, je razpisni postopek za nekatere programe pomoči avtomobilskemu sektorju že povzročil polemike.
Sánchez je marca lani napisal kolumno za časopis El País, v kateri je napovedal oblikovanje javno-zasebnega partnerstva za gradnjo tovarne baterij z avtomobilskim proizvajalcem Volkswagen in elektropodjetjem Iberdrola.
Partnerstvo bo iz sklada lahko dobilo 1,4 milijarde evrov posojil in 1,5 milijarde evrov subvencij. Toda pravne podlage za prijavo na razpis so bile v španskem uradnem listu objavljene šele 28. decembra, devet mesecev po tem, ko je premier Sánchez objavil imena upravičencev.
Tiskovni predstavnik ministrstva za industrijo, ki je pristojno za izvajanje načrta za razvoj in proizvodnjo električnih vozil, je novinarjem projekta Recovery Files zagotovil, da bodo sredstva dodeljena na konkurenčnem razpisu. Toda objave upravičencev do sredstev še pred izvedbo razpisa so v očitnem nasprotju s špansko in evropsko zakonodajo o javnih naročilih.
Tudi na Hrvaškem je vlada del sredstev za spodbudo avtomobilski industriji dodelila brez javnega razpisa. Podjetje Project 3 Mobility, v večinski lasti podjetnika Mateja Rimca, bo za razvoj samovozečih taksijev prejelo 193 milijonov evrov.
Hrvaška vlada je projekt vključila v načrt za okrevanje, čeprav v času njegovega oblikovanja ni imela študije izvedljivosti takšnega projekta, obstajal je le začetni prototip taksija. Kako je bil projekt uvrščen v načrt, ni povsem jasno, saj tamkajšnja vlada zapisnike sestankov s predstavniki podjetja Project 3 Mobility skriva pred javnostjo, o čemer danes piše hrvaški Oštro.
V slovenskem načrtu za okrevanje je avtomobilska industrija uvrščena med sedem prednostnih sektorjev, ki bodo upravičeni do subvencij v podporo investicijam za dvig produktivnosti, konkurenčnosti in odpornosti. Za ta ukrep je skupaj namenjenih 138,5 milijona evrov, ministrstvo za gospodarstvo pa bo moralo prve pogodbe z upravičenci skladno s časovnico podpisati do konca junija letos. Porabo teh sredstev bomo na Oštru v okviru projekta Recovery Files spremljali tudi v prihodnje.
Projekt Recovery Files je podprl sklad Investigative Journalism for Europe (IJ4EU).
