Grand Theft Europe*: Velika davčna kraja EU

Anuška Delić, Klara Škrinjar, Maja Čakarić

Vsako leto 50 milijard evrov nikoli ne vidi proračunov držav EU, saj ta denar konča v shemah za raznovrstne davčne goljufije. Takšni so davčni vrtiljaki, v okviru katerih tatovi okradejo davčne proračune prek vračila ali neplačila davka na dodano vrednost. Nihče ne ve natančno, kolikšen del škode v proračunih držav EU povzročijo.

 
Foto: Tanjug/STA

Foto: Tanjug/STA

 

Davčni vrtiljaki zaposlujejo davčne organe članic Evropske unije že več kot dve desetletji. Prek njih "poslujejo" goljufi, pripadniki kriminalnih združb in kartelov, ki si pomagajo s slamnatimi podjetji, tako imenovanimi missing traderji, v različnih evropskih državah. S prihodki organizirane kriminalne združbe pogosto financirajo protizakonito trgovino z orožjem in drogami ter terorizem.

Države EU se že vrsto let ne morejo zediniti o skupnih ukrepih za boj proti davčnim zlorabam, tudi davčnim vrtiljakom, so med drugim ugotovili novinarji projekta Grand Theft Europe*, vseevropskega preiskovalnega projekta, ki ga je koordiniral nemški neprofitni medij CORRECTIV.

Podjetja – missing traderji – po vsej Evropski uniji so ključne postaje v verigi poslov, prek katere goljufi uvozijo izdelke v neko državo, jih nato večkrat preprodajo in naposled izvozijo, pri čemer uveljavljajo odbitek plačila davka na dodano vrednost (DDV).

Vrst goljufivih shem za utajo DDV je veliko, a davčnim vrtiljakom je skupno to, da podjetje, ki je nek izdelek prodalo drugemu podjetju v verigi, izgine, ne da bi nacionalnemu davčnemu organu vplačalo DDV. Tako si prisluži naziv missing traderja. Zadnje podjetje v verigi pa zahteva vračilo DDV od davčnega organa, ki ga tudi dobi, saj ta prevare v času vračila še ni prepoznal.

Druga skupna značilnost je navideznost poslov, saj se trgovanje nemalokrat odvija zgolj na papirju ali pa gre denimo za nedelujoče ali drugače neuporabne izdelke. Tudi pri tem imajo missing traderji pomembno vlogo, saj izdajajo (torej poneverjajo) dokumentacijo, ki je naposled predložena davčnemu organu za dokazovanje posla in zahtevo za povračilo DDV.

Odzivnost nacionalnih organov je ključnega pomena pri pravočasnem odkrivanju davčnih vrtiljakov, zato sta sodelovanje držav članic in skupna politika zelo pomembni. Toda države se na ravni celotne EU niso sposobne dogovoriti o davčnih zadevah, skupno fronto v boju proti tovrstnim utajam pa ovira tudi pomanjkanje medsebojnega zaupanja.

Učinkovito ukrepanje še dodatno otežuje dejstvo, da je davčne vrtiljake tako preprosto preseliti v druge države članice EU, pri čemer goljufi pridno izkoriščajo njihove davčne in gospodarskopravne posebnosti.

Dobro organizirani in izmuzljivi

Davčni vrtiljaki so se razvili po uveljavitvi skupnega evropskega DDV sistema leta 1993. Goljufi so sprva prek njih preprodajali blago, kot so glasbeni predvajalniki, mobilni telefoni in mikročipi. A takšna prodaja je zaradi transportnih stroškov blaga dražja, zato so se v zadnjem desetletju spretno preusmerili v digitalne izdelke, kot so dovoljenja za izpuste CO2, računalništvo v oblaku ali VOIP telefonija, pa tudi v trgovanje z gorivom.

Po besedah Richarda Ainswortha, strokovnjaka za davčne vrtiljake z bostonske univerze v intervjuju za nemški ZDF, partnerja projekta Grand Theft Europe*, je kraja davka na dodano vrednost najhujša oblika davčne kraje, saj se napaja v akumuliranih davkih nacionalnih držav, ki bi jih bilo treba nameniti za boljše socialno varstvo.

"To je nekoliko huje od utaje davka na prihodke, ki zadeva eno osebo, ki laže oblastem. Tukaj gre za eno osebo ali več oseb, ki družno kradejo celotni populaciji. Ta prevara je hujša in bi morala biti strožje kaznovana, pa ni," je slikovito ponazoril Ainsworth.

Dejal je še, da se denar iz davčnih vrtiljakov steka v davčne oaze, njihovi organizatorji pa so investitorji različnih vrst.

Nekateri so premožni posamezniki z vrha družbene lestvice, drugi so pripadniki sindikatov organiziranega kriminala, kot denimo italijanska mafija, ki je utajevala DDV v preprodaji okoljskih dovoljenj in VOIP telefonije. Tretji so teroristi. Znano je, da je bil to način pridobivanja prihodkov Osame bin Ladna, je dodal.

To je nekoliko huje od utaje davka na prihodke, ki zadeva eno osebo, ki laže oblastem. Tukaj gre za eno osebo ali več oseb, ki družno kradejo celotni populaciji.
— Richard Ainsworth, strokovnjak za davčne vrtiljake in predavatelj na bostonski univerzi

Po ocenah študije, ki jo je za Evropsko komisijo (EK) pred štirimi leti izdelala revizorska družba Ernst&Young, vsako leto iz evropskih proračunov v davčnih vrtiljakih z missing traderji izpuhti 50 milijard evrov. Ocene Europola se gibljejo med 40 in 60 milijardami evrov na leto.

Slovenija je imela leta 2015 zaradi različnih vrst davčnih goljufij 291,1 milijona evrov davčne vrzeli, to je razlike med pričakovanimi in dejanskimi prihodki od davka na dodano vrednost, kažejo podatki statističnega urada.

Podatki urada za leto 2016 sicer še niso na voljo, nas je pa v tem letu Evropska komisija uvrstila na 11. mesto (290 milijonov evrov) po davčnih vrzelih v državah EU. Leta 2009 je bila razlika med želenimi in pobranimi davki pri nas kar 380,5 milijona evrov.

Davčne goljufije po podatkih komisije v povprečju sicer predstavljajo 36 odstotkov davčne vrzeli v EU. Ocene o tem, kolikšen del te davčne škode povzročijo le davčni vrtiljaki, pa so neenotne, saj jo je zaradi izmuzljivosti in dobre organiziranosti goljufov težko izmeriti.

Pri Ernst&Young so leta 2015 v poročilu za Evropsko komisijo, za katero je ustrezne podatke dostavilo le 9 držav članic (med njimi Slovenija), ocenili, da je v povprečju 20 odstotkov davčne vrzeli posledica davčnih vrtiljakov.

S finančne uprave (Furs) so nam posredovali podatke o iztrženih davkih v inšpekcijskih pregledih in nadzorih, povezanih z različnimi sistemskimi utajami DDV. Kažejo, da je Fursu lani, ko so v teh inšpekcijskih postopkih zabeležili skoraj 37,5 milijona evrov davčnega priliva, uspelo iz davčnih vrtiljakov v proračun povrniti 5,3 milijona evrov.

Slovenska davčna statistika se na področju uspešnosti inšpekcijskih postopkov, kot navajajo podatki finančne uprave, izboljšuje. Lani je Furs iz nadzorov na tem področju zabeležil skoraj za polovico boljši iztržek kot leta 2017, najbolj skokovito, za trikrat, so se povečali zneski samoprijav na osnovi inšpekcijskih pregledov.

V službi za odnose z javnostmi finančne uprave so pojasnili, da je boljši finančni izkoristek "rezultat intenzivnega dela na področju boja proti utajam DDV," med drugim delovanja posebnih delovnih skupin na tem področju DDV, mednarodnega sodelovanja, specializacije inšpektorjev in podobno.

Menijo, da je treba delovati tudi na področju preventivnega delovanja, denimo z odvzemi davčnih številk za DDV spečim družbam ali potencialnim missing traderjem. Prav tako je, pravijo, pomembno tvorno sodelovanje "z drugimi organi pregona, saj gre pri obravnavi davčnih vrtiljakov za preiskovanje organiziranih kriminalnih družb, katerih člani so tako državljani Slovenije, kot tudi tujci".

Operativci DDV goljufij

Slovenski mediji so v zadnjih letih poročali o številnih shemah za utajo davka pri uvozu motornih vozil, v katerih že vrsto let delujejo podobni glavni akterji. Eden izmed teh naj bi bil ljubljanski podjetnik Rok Furlan, katerega posle, tudi domnevno vpletenost v utaje DDV ob prodaji luksuznih jaht in avtomobilov, je leta 2017 podrobno razčlenjeval neprofitni in neodvisni spletni medij podcrto.si.

Poleg DDV goljufij pri uvozu avtomobilov je nemalo Slovencev vpletenih tudi v sheme za kraje davka na dodano vrednost pri (tudi navidezni) prodaji goriva in elektrike. V zadnjih letih se imena slovenskih podjetij in posameznikov pojavljajo v velikih preiskavah davčnih vrtiljakov vsaj v Italiji, na Hrvaškem, Slovaškem in Danskem.

Po besedah sogovornikov, ki dobro poznajo način delovanja tovrstnih slovenskih goljufov, a so zaradi poklicnih dolžnosti želeli ostati anonimni, je Slovenija tudi na področju davčnih vrtiljakov "tranzitna država". Slovenci imajo v teh shemah vlogo operativcev, torej se pojavljajo v verigah slamnatih podjetij, prek katerih potekajo posli, namenjeni izogibanju plačila DDV.

Decembra lani so FURS in mariborski kriminalisti po poročanju Dnevnika izvedli več hišnih preiskav, povezanih s preprodajo "ponarejenega" goriva na italijanskem črnem trgu, pri kateri naj bi se skupina Štajercev v štirih letih izognila plačilu 3,3 milijona evrov DDV. Šest od 14 osumljencev so sodno pridržali, a jih je naposled preiskovalni sodnik vse izpustil.

Z mariborskega državnega tožilstva so potrdili, da je tožilec decembra lani zoper več fizičnih oseb vložil zahtevo za preiskavo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve in pranja denarja, vendar preiskovalni sodnik o zahtevi za preiskavo še ni odločil.

Po medijskih navedbah naj bi Cvetka B. in Iztok D. iz Dupleka vodila združbo, ki je prek madžarskega podjetja s sedežem na Slovaškem v Slovenijo uvažala cisterne, polne mazivnega olja. Ker gre za antikoroziv, mazivno olje ni bilo podvrženo plačilu trošarin. Tako je v večini evropskih držav, ne pa v vseh.

Mazivo je domnevna dupleška združba primešala biodizlu, a le v tolikšni meri, da je pridobljena zmes še ustrezala pogonskemu gorivu. Tega nato prodali na črnem trgu v Italiji. Finančni upravi so s pomočjo ponarejene dokumentacije dokazovali, da naj bi bilo mazivo, ki so ga uvozili, dejansko namenjeno na Ciper, Malto in Bolgarijo.

Bili so operativci v DDV vrtiljaku, kar potrjuje preiskovanje Oštra in ocene naših sogovornikov. Z mazivom zmešani biodisel naj bi združba prodajala italijanski mafiji, ki nadzira nekatere male bencinske črpalke v Italiji. Te takšno pogonsko gorivo nemoteno prodajajo na črpalkah, česar se potrošniki seveda ne zavedajo.

Pravzaprav je preiskovanje novinarjev projekta Grand Theft Europe* pokazalo, da se osebe iz Italije, Slovaške, Češke, Madžarske, Malte, Slovenije in Hrvaške pogosto pojavljajo v shemah za DDV prevare v trgovini z gorivi.

Slovenska podjetja in posamezniki trenutno nastopajo v vsaj dveh odprtih preiskavah italijanske finančne policije, ki zadevata preprodajo goriva. V eni izmed teh naj bi se podjetje MTK Carburanti v sodelovanju z drugimi, tudi slamnatimi, podjetji, izognilo plačilu 80 milijonov evrov DDV.

Prav tako se s slovenskimi akterji ukvarjajo na Slovaškem, kjer že od leta 2016 poteka preiskava DDV vrtiljakov in drugih podobnih prevar, katerih so osumljena podjetja iz skupine JOPI Group. Po preiskovanju tamkajšnjega medija aktuality.sk se akterji Jopija že od devetdesetih let ukvarjajo z davčnimi prevarami in naj bi po nekaterih ocenah tudi prek davčnih vrtiljakov pridobivali več deset milijonov evrov "prihodkov" na leto.

Rešitev za DDV prevare s tako imenovanimi dizajnerskimi gorivi bi bila po besedah naših dobro podučenih sogovornikov preprosta. Treba bi bilo le malce popraviti evropsko direktivo, ki iz davčnega nadzora izvzema mazalna olja.

Temu se mnoge države članice, zlasti najvplivnejše, kot sta Francija in Nemčija, po naših informacijah upirajo. In medtem po evropskih cestah prevažajo cisterne, polne dizajnerskih goriv, ki končajo v naših rezervoarjih.


*Velika kraja Evrope


Grand Theft Europe* project lead Marta Orosz during a meeting in Berlin. Foto: Ivo Mayr/ CORRECTIV

Grand Theft Europe* project lead Marta Orosz during a meeting in Berlin. Foto: Ivo Mayr/ CORRECTIV

Oštro je pri projektu Grand Theft Europe sodeloval z mrežo 35 evropskih medijev iz vseh evropskih držav, katere delo je koordiniral nemški neprofitni medij CORRECTIV. Mreža preiskuje davčne vrtiljaki, največjo davčno prevaro v EU, ki je še v teku. Novinarsko preiskovanje je pridelalo številne zgodbe, podcast in nekaj TV dokumentarnih oddaj. Projektno spletno mesto najdete na www.grand-theft-europe.com.