Skriti prejemniki sredstev za okrevanje

Matej Zwitter, novinarji projekta Recovery Files



V večini držav EU, tudi v Sloveniji, podatki o prejemnikih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost niso javno objavljeni in prosto dostopni.

 

Foto: Direkcija za infrastrukturo

Podjetje Primida iz Žalca, ki se med drugim ukvarja s pridelavo hmelja, je lani iz evropskih sredstev prejelo 224 evrov izplačil za mlade kmete. Podobne zneske so iz iste sheme prejela še tri druga podjetja in več kot tri tisoč kmetov. 

Kljub nizkim zneskom so podatki javno objavljeni na spletni strani agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Primerljive stopnje preglednosti pa za zdaj ni pri porabi 724 milijard evrov iz mehanizma EU za okrevanje in odpornost – čeprav so nekateri prejemniki dobili večmilijonska izplačila.

Sredstva iz mehanizma naj bi državam članicam pomagala prebroditi gospodarske izzive, ki jih je povzročila pandemija, hkrati pa omogočila naložbe v zeleno in digitalno prihodnost. Toda večina držav prejemnikov teh sredstev javno ne objavlja, kažejo izsledki novinarjev iz več evropskih držav, tudi Oštra v Sloveniji, ki sodelujejo v projektu Recovery Files pod vodstvom nizozemskega medija Follow the money.

V Sloveniji podatki o podjetjih, ki so bila na javnih razpisih izbrana za izvedbo projektov, financiranih iz mehanizma, niti niso zbrani v enotni podatkovni bazi, temveč jih hrani vsak javni naročnik ločeno, je pokazalo poizvedovanje Oštra. Do konca maja je sicer sredstva izplačeval le en naročnik, in sicer direkcija za infrastrukturo, ki vodi več projektov nadgradnje železniške infrastrukture.

Evropska komisija je uvedbo mehanizma predlagala konec maja 2020. Sledilo je večmesečno usklajevanje z evropskim svetom in parlamentom o ciljih, načinu financiranja in pravilih za črpanje sredstev iz mehanizma.

Kot je novinarjem projekta pojasnila Tana Foarfă, svetovalka romunskega evropskega poslanca Dragoșa Pîslaruja iz liberalne stranke Renew Europe, ki je sodelovala v pogajanjih, so predstavniki evropskega parlamenta in komisije v usklajevanjih zahtevali, da bi morale države podatke o prejemnikih sredstev zbirati v enotnem formatu. Parlament je poleg tega zahteval njihovo javno objavo.

Tudi nekateri voditelji držav članic so obljubljali transparentnost. Francoski predsednik Emmanuel Macron je septembra 2020 v nagovoru udeležencem virtualne konference organizacije Open Government Partnership dejal, da »morajo biti podatki iz vseh paketov gospodarskih spodbud javnosti prosto dostopni, saj državljanom omogočajo sledenje denarju ter preprečevanje negospodarnosti in celo korupcije«.

Ilustracija: Simon Planje in Lisa van Casand

Toda v trialogu med parlamentom, komisijo in svetom je zahteve glede transparentnosti blokiral evropski svet, ki mu je takrat predsedovala Nemčija, je novinarjem projekta pojasnil nemški evropski poslanec Damian Boeselager iz federalistične stranke Volt, ki se je udeleževal pogajanj: »Predstavniki nemške vlade so nasprotovali objavi imen prejemnikov in celo obvezi, da bi se podatki zbirali v enotnem formatu.«

Po Boeselagerjevih informacijah naj bi se Nemčija sklicevala na nasprotovanje predstavnikov njenih zveznih dežel, kar je novinarjem projekta Recovery Files potrdil tudi vir z direktorata za proračun pri evropski komisiji, ki je želel ostati neimenovan. Zvezne dežele naj namreč ne bi bile navdušene nad možnostjo, da bi centralna vlada v Berlinu nadzirala njihovo potrošnjo.

Uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost tako državam članicam nalaga le obveznost, da za namen nadzora in revizije zbirajo podatke o prejemnikih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih javnih naročil ter njihovih dejanskih lastnikih. Toda teh podatkov jim ni treba zbirati v enotni centralizirani podatkovni bazi, prav tako ni predpisano, v kakšnem formatu jih morajo shranjevati. 

V Sloveniji največ zakoncema Južna

Slovenska vlada še ni oblikovala centralizirane podatkovne baze teh podatkov. Na uradu za okrevanje in odpornost, ki je pristojen za izvedbo načrta za okrevanje, imajo namreč le seznam neposrednih prejemnikov sredstev, denimo državnih institucij, ki vodijo podprte projekte. Nimajo pa podatkov o izvajalcih in podizvajalcih, ki so bili na javnih razpisih izbrani za njihovo izvedbo.

Do 28. junija je največ sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost prejela* direkcija za infrastrukturo, kažejo podatki, ki so nam jih posredovali z urada. Za pet projektov, nadgradnjo železniške proge med Divačo, Ljubljano in Jesenicami ter nadgradnjo in rekonstrukcijo železniških postaj v Domžalah in Grosupljem, je dobila skupno 137,3 milijona evrov. Še dobrih 29.400 evrov pa sta prejeli ministrstvi za javno upravo ter izobraževanje, znanost in šport.

Na uradu za okrevanje in odpornost so za Oštro pojasnili, da imajo podatke o (pod)izvajalcih in njihovih dejanskih lastnikih prejemniki sredstev. Direkcija za infrastrukturo nam je posredovala le podatke o izvajalcih in podizvajalcih pri posameznem projektu, ne pa tudi podatkov o njihovih dejanskih lastnikih, češ da so ti javno dostopni na spletnem mestu agencije za javnopravne evidence.

Največ sredstev iz mehanizma, 36,6 milijona evrov, je do konca maja prejelo gradbeno podjetje CGP v večinski lasti zakoncev Darija in Vesne Južna, sledi pa mu GH Holding v lasti Blaža Miklavčiča s 30,5 milijona evri. Obe podjetji sodelujeta pri štirih izmed petih podprtih projektov, izjema je le nadgradnja domžalske železniške postaje. GH Holding je sicer del zmagovalnega konzorcija tudi pri tem projektu, vendar do konca junija po podatkih direkcije za infrastrukturo še ni prejel nobenih nakazil.

Miklavčič je dejanski lastnik še enega izmed izbranih izvajalcev, podjetja MM SVTK, ki se ukvarja s telekomunikacijskimi in signalno-varnostnimi napravami ter investiranjem v stanovanjske nepremičnine. Za projekt nadgradnje grosupeljske železniške postaje je podjetje po podatkih direkcije do konca maja prejelo dobrih 260 tisoč evrov.

Med večjimi prejemniki sta še SŽ – železniško gradbeno podjetje v lasti Slovenskih železnic (18,9 milijona evrov) ter Riko v večinski lasti Janeza Škrabca in Joza Dragana (18,6 milijona evrov).

 
 

Na uradu za okrevanje in odpornost so pojasnili, da so podatki o končnih prejemnikih vedno dostopni z zahtevo po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. To teoretično sicer drži, toda ti podatki so razpršeni in dostopni le pri posameznih prejemnikih sredstev. Poleg tega niti direkcija za infrastrukturo kot prejemnica tega denarja nima podatkov o dejanskih lastnikih izvajalcev projektov.

Na vprašanje Oštra, ali načrtujejo javno objavo podatkov o prejemnikih sredstev, skupaj z izvajalci in podizvajalci, so odgovorili, da »podrobnosti glede obsega in načina javne objave podatkov o končnih prejemnikih sredstev trenutno še niso določene«. Trenutno namreč še iščejo informacijske rešitve, ki bi omogočile zagotavljanje dostopa le do podatkov, povezanih z načrtom za okrevanje in odpornost.

 
 

DOPOLNITEV, 1. 7. 2022:

V prvi različici članka smo uporabili podatke, ki so veljali do 27. maja, saj na dan objave še nismo imeli aktualnejših podatkov o nakazilih izvajalcem. Besedilo smo ustrezno dopolnili skladno z aktualnejšimi podatki na dan 28. junija, ki so nam jih z direkcije za infrastrukturo posredovali na dan objave članka.

Skupni znesek, ki ga je prejela direkcija za infrastrukturo, se je tako s 132,8 milijona evrov povišal na 137,3 milijona. Podjetje CGP je prejelo 36,6 milijona evrov (prej 35,5 milijona), GH Holding 30,5 milijona evrov (prej 29,9 milijona), MM SVTK 260 tisoč evrov (prej 240 tisoč), SŽ – železniško gradbeno podjetje pa 18,9 milijona evrov (prej 18,8 milijona). V vmesnem času je 26.600 evrov prejelo še ministrstvo za javno upravo, 2828 evrov pa ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.


 

Projekt Recovery Files je podprl sklad Investigative Journalism for Europe (IJ4EU).