17,4 milijona evrov za nogomet, manjšinske dejavnosti in traktor
Anuška Delić, Matej Zwitter, Maja Čakarić
—
Vlada premierja Viktorja Orbána je zlasti v zadnjih petih letih izrazito okrepila financiranje dejavnosti madžarske narodne manjšine zunaj svojih meja. Podatki madžarskega vladnega sklada Bethlen Gábor o teh projektih, ki jih je analizirala regionalna skupina novinarjev, razkrivajo pomanjkljiv nadzor in slabo pregledno porabo skoraj 1,5 milijarde evrov javnega denarja.
Predsednik slovenske vlade, Janez Janša, in predsednik madžarske vlade, Viktor Orbán. Foto: Vlada republike Madžarske
Ključne ugotovitve
Madžarsko financiranje manjšin prek sklada BGA se je med letoma 2011 in 2020 povečevalo, zlasti po letu 2016. Obseg odobrenih sredstev se je povečal za več kot 120-krat.
Šestdeset odstotkov od najmanj 17,4 milijona evrov, odobrenih za ohranjanje kulture in identitete madžarske manjšine v Sloveniji, je BGA namenil nogometnemu društvu Lendava 1903.
V samo dveh dneh v tednu dni konec lanskega decembra je sklad odobril za 7,7 milijona evrov projektov slovenskih organizacij, veliko večino za nogomet.
Zaradi nepredvidljivega financiranja BGA ima pomurska madžarska narodna skupnost že vrsto let težave pri načrtovanju prihodkov.
Regionalna skupina novinarjev, ki je analizirala evidence BGA o financiranju madžarske manjšine v tujini, je ugotovila, da se podatki o odločitvah za dodelitev sredstev in dejanskih izplačilih ne ujemajo in so torej medsebojno neprimerljivi.
Pomurska madžarska narodna skupnost (PMSNS), ključni organ madžarske narodne manjšine v Sloveniji, se je leta 2015 uspešno prijavila na razpis madžarskega sklada Bethlen Gábor za pridobitev 17,5 milijona forintov (takrat okrog 55 tisoč evrov). V načrtih je imela nakup manjše nepremičnine, kjer bi postavila vzorčni model gospodarjenja na kmetiji v tesnem stiku z naravo.
Kot je skladu v poročilu o porabi denarja leta 2016 pojasnil tedanji in sedanji predsednik sveta PMSNS Ferenc Horváth, za dogovorjeno vsoto niso našli ustrezne nepremičnine, zato so za 49 tisoč evrov kupili traktor in naročili strategijo gospodarskega razvoja tamkajšnjega območja, ki jo je za slabih 6700 evrov pripravil madžarski raziskovalni inštitut HÉTFA.
Poročilo je polno zaznamkov, mnogi deli so podčrtani, ponekod so nejasnosti označene s klicaji. Z grozdom treh je tisti, ki je za BGA pregledoval poročilo, pospremil pojasnilo PMSNS, da so traktor že plačali, a še ni bil dobavljen, ga bodo pa javnosti predstavili, ko bo.
Kje je traktor, po besedah štirih lokalnih sogovornikov ni bilo znano do julija 2020, ko je svet PMSNS s soglasjem BGA sklenil, da ga bodo za eno leto dali v brezplačni najem lendavskemu društvu ljubiteljev konjev.
Na PMSNS so za Oštro pojasnili, da kmetija, ki so jo nameravali kupiti, ni bila več naprodaj, traktor pa so kupili »v sklopu projekta vzorčne kmetije, ki je v fazi izvedbe«. Od nakupa v februarju 2016 do julija 2020 je bil »pri prodajalcu«.
PMSNS je traktor kupila pri podjetju Gorenje GTI z dogovorom, da ga bo kupec prevzel pri lokalnem distributerju v Križevcih pri Ljutomeru, v podjetju M.D.C. Zadravec. Tam so potrdili, da so traktor skladiščili štiri leta, PMSNS pa so ga, potem ko so zamenjali akumulator, predali lani.
Leta 2018 je PMSNS pri skladu BGA pridobila 150 milijonov forintov (tedaj okrog 460 tisoč evrov), da bi do maja 2019 v Radmožancih v občini Lendava uredila do narave prijazen dvojezični razvojni vrtec.
Največ denarja BGA je bilo namenjenega za zunanjo in notranjo prenovo objekta, ki je v lasti PMSNS, in ureditev okolice. Od tega bi 40 milijonov forintov (slabih 125 tisoč evrov) potrebovali za ureditev manjšega živalskega vrta z »nežnimi sesalci in pticami« za druženje z živalmi in kavarne.
Leta 2019 so projekt spremenili, BGA je obseg financiranja povečal na 216 milijonov forintov (okrog 654 tisoč evrov), toda vrtca še ni.
Na PMSNS so za Oštro pojasnili, da so že začeli gradnjo vrtca za otroke s težavami v zgodnjem razvoju, »obstranske dejavnosti pa so še v fazi usklajevanja«. Po zadnjih načrtih ga bodo zgradili do septembra 2021.
Ta poročila in mnoga druga so analizirali novinarji regionalnega preiskovalnega novinarskega projekta Hungarian Money, Orbán’s Control (Madžarski denar, Orbánov nadzor). Pridobili so podatke o odločitvah sklada Bethlen Gábor (BGA) o dodelitvi sredstev madžarski narodni manjšini po svetu v obdobju od leta 2011 do vključno 2020 ter podatke o izplačilih denarja organizacijam od leta 2011 do 2019.
Podatki niso popolni in se ne ujemajo. BGA nima centralne točke, prek katere bi bili dokumenti o porabi tega denarja dostopni v uporabnikom prijazni ali strojno berljivi obliki.
Madžarska vlada prek BGA financira dejavnosti madžarske narodne manjšine. Poleg vlog in finančnih načrtov ob prijavi projekta morajo upravičenci po izvedbi predložiti končno poročilo. Ni znano, katere varovalke ima postopek zoper morebitno zlorabo madžarskih javnih sredstev, nasprotja interesov in korupcijo.
Na skladu BGA na celo vrsto vprašanj regionalne skupine novinarjev niso odgovorili.
Prelomnih pet let
Obseg financiranja dejavnosti narodnih manjšin prek BGA se je do konca lanskega leta izrazito povečal: od najmanj 13,6 milijona evrov leta 2011 do najmanj 368 milijonov leta 2019, kažejo odločitve o dodelitvi sredstev. Proračuna ni močno oklestilo niti koronavirusno leto 2020, ko je sklad odobril projekte in programe v vrednosti vsaj 316,6 milijona evrov.
Pri tem pa je denimo primerjava podatkov o dodeljenih sredstvih s podatki o dejanskih izplačilih v obdobju 2011–2019, ki so javnosti na voljo na madžarskem javnem portalu, pokazala, da naj bi bila zadnja vsaj za nekaj manj kot 38 odstotkov nižja.
Povišanje donatorskih sredstev BGA ni obšlo organizacij v Sloveniji. Sklad jim je leta 2011 odobril le za slabih 63 tisoč evrov projektnih sredstev, leta 2019 pa že za 4,1 milijona evrov. Povrhu je organizacijam in posameznikom namenil še za vsaj 720 tisoč evrov podpore v obliki manjših donacij. Podatki o teh sredstvih zaradi formata objave niso bili primerni za podrobnejšo analizo.
Vsote, namenjene upravičencem v Sloveniji, so v celotnem obdobju sicer znašale le okrog 1,2 odstotka vsega skladovega financiranja manjšinskih dejavnosti, a denarja ni bilo malo.
BGA je denimo v letu 2020 sprejel po vrednosti rekordne odločitve o podpori v Sloveniji v skupnem obsegu slabih 8 milijonov evrov. V zgolj sedmih dneh v izteku lanskega leta je sklad odobril večino projektov, za dobrih 7,7 milijona evrov.
Sklad financira tudi kulturno-izobraževalne programe, ki jih madžarske srednje in osnovne šole izvajajo v posamezni državi interesa. Za programe, ki so jih te izvajale v slovenskih šolah oziroma v povezavi z manjšino, ki živi pri nas, je v desetih letih namenil še vsaj 570 tisoč evrov.
BGA je sicer v desetih letih odobril za najmanj 5,9 milijarde forintov projektov in naložb v Sloveniji, kar po preračunu po menjalnem tečaju evropske centralne banke na zadnji dan posameznega leta znaša 17,4 milijona evrov. Kar 97 odstotkov tega denarja je madžarski narodni manjšini namenil med letoma 2016 in 2020.
Podatki iz pogodb v madžarskih javnih evidencah sicer kažejo, da je bilo med letoma 2011 in 2019 izplačanih zgolj nekaj manj kot dve tretjini odobrenih sredstev. Razlogi za razliko med odobrenimi sredstvi in zneski iz pogodb novinarjem niso znani.
Sodeč po podatkih se je madžarsko financiranje manjšine prvič izrazito okrepilo leta 2016, nato pa je do lani sicer nihalo, toda ob višjih zneskih.
Obseg denarja se je po vsem sodeč povečeval vzporedno s prodorom premierja Viktorja Orbána na položaj voditelja neliberalne Evrope. Stranka Fidesz, ki jo vodi, je aprila 2014 dobila nov, trden mandat, Orbán pa je napovedal oblikovanje nove neliberalne države, ki bo temeljila na narodnih vrednotah.
V tem času je financiranje dejavnosti madžarske narodne manjšine v tujini postalo nekoliko raztegljiv pojem.
Podatki o financiranju dejavnosti v Sloveniji kažejo, da je bilo 60 odstotkov vseh projektnih in drugih sredstev (vsaj 10,4 milijona evrov), ki jih je potrdil sklad BGA, namenjenih nogometnemu društvu Lendava 1903 (NK Nafta).
Pri tem naj poudarimo, da podatki BGA niso dovolj natančni, da bi bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali so bila morebitna druga sredstva posredno namenjena za nogomet in v kolikšnem deležu. V nekaterih primerih so organizacije denimo prejele denar za druge manjšinske organizacije, kot se je leta 2016 zgodilo v PMSNS, ki je prejela skoraj dva milijona evrov za NK Nafta 1903.
Ta klub bo na velikem zemljišču ob Termah Lendava dobil nogometno akademijo in pripadajočo infrastrukturo po projektu, ki naj bi se po prvih napovedih končal ob izteku leta 2019. Ozadje te naložbe smo na Oštru pretresali decembra 2018, ko naj bi se nekatera dela že končala.
Toda mladi nogometaši so na igrišče z umetno travo ob lendavski dvojezični srednji šoli stopili skoraj dve leti pozneje. V nogometnem društvu so za Oštro pojasnili, da je gradnja tega igrišča trajala razmeroma dolgo zaradi pridobivanja dovoljenj, negativno pa sta nanjo vplivala tudi prvi in drugi val epidemije koronavirusa.
Zemljišče ob toplicah na drugem koncu Lendave, kjer se bo razprostiral veliko obsežnejši in tudi osrednji del nogometne akademije NK Nafta 1903, pa na delavce in stroje še čaka. Najprej so načrtovali zaključek del do konca leta 2019, nato do konca leta 2020.
Nogometno društvo Lendava 1903 je gradbeno dovoljenje za zemljišče ob toplicah pridobilo oktobra lani. V klubu so pojasnili, da so projektanti letos zrisali izvedbene načrte, ta čas pa skupaj s tehničnim inšpektorjem in vodjo varnosti pripravljajo pogodbo, da bi gradnja stekla do aprila. Večino projekta bi radi zaključili letos, kar bo odvisno tudi od epidemije.
PMSNS smo vprašali o razlogih za povečanje financiranja prek BGA v letih 2015 in 2016, prav tako nas je zanimalo, ali je potreba po nogometu v narodni skupnosti, ki živi na enem najrevnejših slovenskih območij, enako velika kot potreba po izobraževanju, delovanju v matičnem jeziku, ohranjanju običajev in kulturnega izročila, spodbujanju podjetništva, socialnih in sorodnih programih.
Odgovorili so, da so v tem času dejavno »načrtovali različne projekte, nekateri izmed njih so bili tudi odobreni«. Bili so pobudniki za ustanovitev nogometne akademije, a projekta ne izvajajo: »Nogomet vsekakor spada med najbolj priljubljene športne panoge v Prekmurju, tako tudi v madžarski narodni skupnosti.«
Na zemljišču, kjer je bilo koruzno polje, bodo predvidoma do aprila začeli z gradnjo treh nogometnih igrišč, tribune in pomožnih objektov. Foto: Matej Povše
Ljubezen do nogometa
Madžarska bo v vseh sosednjih državah, razen v Avstriji, financirala vsaj nogometno akademijo, v nekaterih pa tudi stadion. Ni skrivnost, da je predsednik vlade Viktor Orbán goreč nogometni privrženec, nekoč pa je bil polprofesionalni igralec kluba Felcsút v njegovi rodni vasi. V tem času je bil tri leta tudi že premier.
Danes je v Felcsútu znamenita nogometna akademija Ferenca Puskása. Kot navaja na spletnem mestu, je ustanovitelj akademije Viktor Orbán, predsednik skrbniškega sveta pa njegov politični zaveznik, nekdanji župan Felcsúta in eden najbogatejših Madžarov, Lörinc Mészáros.
Orbán podpisuje tudi nogometne šale. Ferenc Horváth, predsednik sveta PMSNS, je svojega uokviril in izobesil v svoji pisarni, kot so leta 2016 opozorili v prispevku Dnevnika na TV Slovenija.
Horváth je bil doslej član vodstva NK Nafta 1903, direktor podjetja Minta, katerega ustanoviteljica je PMSNS, in predstavnik madžarske narodne skupnosti v lendavskem občinskem svetu.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je leta 2018 po prejemu novinarskih vprašanj Oštra o združljivosti funkcij poslanca madžarske narodne skupnosti in predsednika sveta PMSNS začela ugotovitveni postopek. Sklenila je, da sta nezdružljivi, kar mora poslanec odpraviti, sicer mu bo prenehal mandat.
Horváth ni popustil, ampak obe funkciji opravlja še danes. KPK je sprožila prekrškovni postopek in izdala odločbo o prekršku, Horváth je nato vložil zahtevo za sodno varstvo, zaradi ugotovitev o nezdružljivosti pa tudi tožil komisijo. Obe zadevi sta še v obravnavi na upravnem oziroma okrajnem sodišču v Ljubljani.
Iz poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti so v Horváthovem imenu sporočili, da do konca postopka zadeve ne bo komentiral.
Načrtovanje prihodkov kot »večna dilema«
Pomurska madžarska narodna skupnost, ki jo vodi Horváth, je bila druga najuspešnejša prijaviteljica na razpise BGA s tretjinskim deležem (v enem primeru je sicer prejela denar za NK Nafta 1903). Ker je bilo denarja v zadnjih petih letih več, se je to pokazalo tudi v letnih proračunih skupnosti.
Letna poročila PMSNS kažejo, da je njen proračun leta 2019 za skoraj 155 odstotkov presegal tistega leta 2011 in za 69 odstotkov proračun leta 2015. Sicer pa se poročanje o projektnih sredstvih BGA ne ujema s podatki o tem financiranju v letnih poročilih PMSNS. Sredstva iz tujih virov povrhu niso vedno popisana tako, da bi bilo jasno, pri kateri madžarski organizaciji izvirajo.
V poročilu za leto 2015 so pojasnili, da denar iz državnega proračuna zadostuje »le za pokrivanje tekočih stroškov«, pri izvajanju vseh drugih programov in investiranju pa so odvisni od uspeha »na raznih razpisih, predvsem na razpisih na Madžarskem«.
Poleg tega poročila zlasti za najuspešnejša leta pričajo o tem, da ima PMSNS zaradi prihodkov od madžarske vlade precejšnje težave pri načrtovanju letnega proračuna. Leta 2019 so bili njihovi skupni prihodki tako za 36 odstotkov višji od načrtovanih zaradi »prejetih donacij madžarske vlade«.
Ozadje te računovodske zadrege so opisali takole: »Tuje donacije, ki so namenske in pretežno investicijske narave, predstavljajo iz leta v leto večji obseg proračuna. Tovrstne donacije so vnaprej zelo težko predvidljive in predstavljajo večno dilemo pri pripravi proračunov PMSNS.«
Leta 2016 so denimo konec leta prejeli skoraj 2,2 milijona evrov za tri tekoče ali prihodnje projekte.
Leta 2018 pa so jim nepredvidljiva sredstva BGA pomagala pri krpanju luknje, ki jo je v finančnih načrtih PMSNS povzročilo napačno načrtovanje prihodkov od gospodarskega ministrstva. Predvideni priliv so morali zmanjšati za 580 tisoč evrov, »prejete donacije iz tujine« pa so bile za 475 tisočakov višje od pričakovanih.
Kar zadeva naše ugotovitve o »poltransparentnem« poročanju o teh sredstvih in o razlikah v letnih seštevkih, so na PMSNS zavrnili »očitke, da bi bilo financiranje ‘poltransparentno’, kot to navajate«. Niso pa pojasnili, kje v letnih poročilih so sredstva korektno opisana.
Poudarili so, da »PMSNS deluje transparentno, vse finančne transakcije so zajete v zaključnem računu, ki ga oddamo v zakonskem roku na Ajpes«. Višina sredstev za osnovno delovanje se z leti spreminja, lani jih je bilo za 55 milijonov forintov (okrog 151 tisoč evrov).
PMSNS dobi »sredstva za posamezne projekte (programe) in za investicije« pri BGA in drugih institucijah, in sicer 5,9 milijona evrov v obdobju 2015–2020. Podatkov o letnih prihodkih zgolj od BGA nam niso posredovali, so pa pojasnili, da nimajo »nobenega vpliva na časovni potek nakazil« iz Madžarske.
V slovenski zakonodaji sicer ni posebnih omejitev glede virov financiranja narodnih manjšin, kar so za Oštro potrdili na slovenskem računskem sodišču in uradu za narodnosti.
“Pripadniki madžarske manjšine so ponosni na svojo etnično pripadnost, a so lojalni državi, v kateri živijo.”
Skrb za bogastvo ljudske kulture
Lili Kepe Kocon, strokovna sodelavka na lendavskem zavodu za kulturo madžarske narodnosti, je za Oštro opozorila, da Madžarska svoje manjšine v Sloveniji ni podprla čez noč, saj jo podpira že desetletja. Najprej je pomagala s strokovnim usposabljanjem prebivalstva, po osamosvojitvi pa s financiranjem različnih gospodarskih, kulturnih in izobraževalnih programov ter infrastrukture.
»Včasih pritekajo takšne vsote, da se človeku, mislim na malega človeka, kar zavrti v glavi,« je dejala in pri tem poudarila, da je pomembno, da madžarska vlada pomaga manjšinski skupnosti, vendar brez slovenske države ne bi obstali.
PMSNS je leta 2019 od urada za narodnosti, ministrstva za kulturo in ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo dobila nekaj več kot 309 tisočakov, občinska narodna skupnost v Lendavi pa skoraj 270 tisočakov iz občinskega in 120 tisoč evrov iz državnega proračuna, kažejo letna poročila teh organizacij.
Attila Kovács, pripadnik madžarske manjšine in sodelavec inštituta za narodnostne študije, ugotavlja, da so se prebivalci, ki živijo na dvojezičnem narodnostnem območju, naj so Madžari ali Slovenci, navadili na denarno podporo in da so pri njenem sprejemanju izrazito pragmatični: »Denar ne smrdi.«
Financiranje je sicer po njegovem preveč helikoptersko, podpora ni ciljno usmerjena, denar za politične organizacije in infrastrukturne projekte je nepregledno razdeljen.
Sicer pa je pojasnil, da težko objektivno oceni, kako mehka moč diplomacije, ki se širi prek denarne podpore, neposredno vpliva na prebivalce tega območja, zlasti na pripadnike manjšine, saj o tem ni bila opravljena še nobena znanstvena raziskava. Meni, da se imajo pripadniki manjšine v Sloveniji prav dobro: »Ponosni so na svojo etnično pripadnost, a so lojalni državi, v kateri živijo.«
PMSNS vlaga tudi v izobraževalne projekte. Leta 2017 je v Motvarjevcih na Goričkem kupila več zemljišč s štirimi poslopji, od katerih so do pomladi 2018 obnovili le staro kmečko domačijo. V njej naj bi deloval čebelarski poučni center Alvarium, ki pa, kot kažejo javne objave organizacije, še ni v polnem zamahu.
V tem času se prav tako še ni uresničila pobuda Ferenca Horvátha, da bi PMSNS nepremičnino predala v last madžarski narodni samoupravni skupnosti občine Moravske Toplice, kakor je predlagal na njihovi seji februarja 2019. Na PMSNS so pojasnili, da še zaključujejo ureditev okolice etnografske hiše, prenos lastništva na moravskotopliško skupnost pa pričakujejo kmalu.
Na gradbene stroje čakajo tudi poslopja ob stavbi Alvariuma, kjer je PMSNS že julija 2018 pridobila gradbeno dovoljenje. Začetka gradbenih del po zadnjih podatkih murskosoboške upravne enote še niso priglasili. Urediti nameravajo izletniško kmetijo z dvorano za družabne prireditve in turistično kmetijo s prenočišči. Če se bodo uresničile Horváthove napovedi iz leta 2019, bo projekt končan spomladi.
Za ta projekt je PMSNS od sklada BGA prejela dobrih 266 tisočakov, večino prek BGA, še slabo petino te vrednosti pa so dobili iz programa za poklicno usposabljanje, so pojasnili v lanskem načrtu proračuna. Ker je bilo s sredstvi tega programa mogoče »tudi vzpostaviti infrastrukturo«, so se zanje potegovali.
Madžarsko ministrstvo za zunanje zadeve in trgovino je leta 2019 svoji narodni skupnosti v Sloveniji pomagalo tudi z nakupom novih prostorov na Glavni ulici 7 v središču Lendave. Na PMSNS pričakujejo, da se bodo tja preselili do konca leta, po poročanju Vestnika.si pa bodo tam med drugim delovali časopis madžarske manjšine Népújság in dva zavoda.
Na madžarskem zunanjem ministrstvu so pojasnili, da so s tem projektom hoteli rešiti prostorsko stisko krovne organizacije madžarske manjšinske skupnosti v Sloveniji: »PMSNS igra ključno vlogo v medkulturni izmenjavi in ohranjanju lokalne madžarske kulture v Sloveniji, s čimer prispeva k bogastvu ljudske kulture.«
Ena od najskromnejših prejemnic sredstev BGA na kulturnem področju je bila leta 2011 krajevna skupnost Kapca v lendavski občini, kjer je sklad z okrog 635 evri sofinanciral izdajo pesniške zbirke in izdelavo strategije razvoja manjšinskih knjižnic. Takrat je krajevno skupnost vodila priznana pesnica in doktorica knjižničarstva Judit Zágorec Csuka.
Za Oštro je v krajšem pogovoru o tem projektu in siceršnjem stanju v skupnosti povedala, da je podpora madžarske vlade tako rekoč edini vir financiranja številnih dejavnosti manjšine, saj prihodki iz državnega proračuna za posebne programe ne zadostujejo, drugih virov oziroma razpisov pa skorajda ni.
Opazila pa je, da se je povečalo število prosilcev in da so projekti vsako leto boljši. S tem se je ustvarila konkurenca, pravi, projekti pa morajo nato prepričati tudi sklad. Poudarila je, da je Kapca majhna skupnost, katere člani si med seboj pomagajo. Vaščani so bili na podporo BGA ponosni.
Po pojasnilih KPK za predsednike krajevnih skupnosti, če nimajo tudi dejanske funkcije, denimo v občinskem svetu, ne veljajo določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki zadevajo izogibanje nasprotju interesov. Tako je bilo že leta 2011.
Madžarska svojo navzočnost v Prekmurju krepi tudi v zdraviliškem turizmu. Terme Lendava (na fotografiji desno) so od poletja 2018, ko jih je kupilo državno podjetje Comitatus Energia, v njeni stoodstotni lasti. Foto: Matej Povše
Kopičenje medijev
Na kulturno-medijskem področju BGA redno financira tudi delovanje zavodov, katerih ustanoviteljica je PMSNS, denimo zavodov za kulturo madžarske narodnosti Lendava in za informativno dejavnost madžarske narodnosti, ki izdaja tednik Népújság. Med letoma 2008 in 2011 je bil direktor tednika današnji poslanec Ferenc Horváth, ki je tudi občasni kolumnist Népújsága.
Zavodu za informativno dejavnost madžarske skupnosti je BGA med letoma 2011 in 2020 odobril financiranje v skupni vrednosti 47,5 milijona forintov oziroma 150 tisoč evrov. Kot je za Oštro pojasnil direktor zavoda Tibor Tomka, s tem denarjem plačujejo dopisnico z Goričkega in vsakoletno izdajo revije KerekPerec.
Sklad BGA denarno podpira tudi nekatere vsebine studia Lendava Radiotelevizije Slovenija. Po podatkih, ki so nam jih posredovali, je studio od leta 2011 prejel skupno 117 tisoč evrov. BGA je denimo sofinanciral snemanje dokumentarnega filma ob 820. obletnici mesta Lendava, televizijske programe ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne, snemanje otroške radijske igre Visoka šola za škrate in nakup madžarskih risank.
Madžarski vpliv v slovenskem medijskem prostoru seže precej dlje od manjšinskih programov, in sicer predvsem v medije, ki so lastniško in svetovnonazorsko blizu stranki SDS. Celotno mrežo medijev pod madžarskim kapitalskim vplivom, bodisi države bodisi zasebnikov, predstavljamo v infografičnem članku, ki je dostopen na spodnji povezavi.
Sla po morju in toplicah
Madžarski kapital bo, če bo šlo po načrtih aktualne slovenske vlade, sofinanciral tudi drugi železniški tir med Koprom in Divačo. Vlada je 12. novembra lani v državni zbor poslala pobudo za sklenitev meddržavnega sporazuma z Madžarsko o sodelovanju pri gradnji in gospodarjenju z drugim tirom.
Dan pred obravnavo pobude na odboru za zunanje zadeve, 8. decembra, je vlada državnemu zboru posredovala še osnutek sporazuma z Madžarsko.
Oba dokumenta sta označena s stopnjo tajnosti interno. Na Oštru smo ministrstvo zaprosili za njuni kopiji, a so dostop do pobude zaradi tajnosti zavrnili, na odločitev informacijske pooblaščenke v tej zadevi pa še čakamo. Prav tako čakamo odgovor ministrstva na zahtevo za posredovanje osnutka sporazuma.
Madžarska svojo navzočnost v Prekmurju krepi tudi v zdraviliškem turizmu. Terme Lendava so od poletja 2018, ko jih je kupilo državno podjetje Comitatus Energia, v njeni stoodstotni lasti.
Po pridobitvi soglasja agencije za varstvo konkurence in koncesije za rabo termalne vode je Comitatus decembra 2019 naposled postal tudi formalni lastnik družbe, za direktorja pa je bil mesec pozneje imenovan Péter Molnár, ki ima izkušnje v hotelskem gostinstvu. Delal je v restavraciji Mozata v Budimpešti, v hotelski verigi Hilton in holdingu britanskega kulinaričnega zvezdnika Gordona Ramseyja.
Na zadnji dan leta 2020 je bila v sodni register vpisana sprememba ustanovnega akta Term Lendava, s katero je Comitatus družbo dokapitaliziral z dvema milijonoma evrov. Pod spremembe se je v imenu Comitatusa podpisal direktor Dénes Kövári. Na poizvedbe Oštra o prenosu premoženja se ni odzval.
Kövári je tudi izvršni direktor madžarske državne družbe Manevi za oddajo in upravljanje nepremičnin. Premoženje podjetij Manevi in Comitatus je vlada septembra lani po zakonu prenesla na novo fundacijo za ohranjanje čezmejne kulturne dediščine v srednji Evropi.
Fundacija je odgovorna za zaščito spomenikov posebnega kulturnega, zgodovinskega in umetnostnega pomena za državo. Ohranja kulturnozgodovinsko dediščino, preteklost in tradicijo, podpirali pa bodo tudi izobraževalne in znanstvene programe.
Tako prek podjetja Manevi denimo upravlja hotel Pannónia v romunskem mestu Satu Mare. Hotel deluje v stavbi, ki velja za enega najlepših spomenikov madžarske različice umetnostnega sloga art nouveau.
Po novem fundacija prek Comitatusa upravlja tudi Terme Lendava. Ni jasno, kakšen kulturnozgodovinski ali umetnostni pomen ima zdraviliški kompleks za madžarsko državo.
Preiskovalni novinarski projekt je z podprl sklad Investigative Journalism for Europe (IJ4EU).