Neplačana promocija za gradnjo nove hidroelektrarne

Avtorica: Katarina Bulatović

 

TRDITEV

RTV Slovenija je naredila fino reklamo za dokumentarni (promocijski) film o hidroelektrarnah na spodnji Savi.


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

Facebook


 
Ko so eno od hidroelektrarn na Savi še gradili. Foto: Rasto Božič/STA

Ko so eno od hidroelektrarn na Savi še gradili. Foto: Rasto Božič/STA

V Posavju so pripravili okroglo mizo o obnovljivih virih in predstavili dokumentarni film o dosedanji gradnji verige hidroelektrarn na spodnji Savi, so novinarski prispevek napovedali pri Poročilih.

Gledalka je po ogledu prispevka na facebooku zapisala, da so z njim promovirali dokumentarni film družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS). Preverili smo, ali to drži.

Voditeljica Poročil je uvodoma povzela, da je v Posavju potekala okrogla miza, na kateri so predstavili tudi dokumentarni film, ter tako pri gledalcih vzbudila vtis, da bo novinar v prispevku poročal predvsem o tem.

Okrogla miza je bila sicer pet dni prej. Na njej so, kot je povedala, med drugim govorili o dokumentarnem filmu Izgradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Izvedbo filma je v celoti podprla družba HESS, med njegovimi avtorji pa je tudi televizijska voditeljica Bernarda Žarn, zaposlena na Radioteleviziji Slovenija.

Novinar se nato v nadaljevanju ni osredotočil na film, ampak na gradnjo hidroelektrarne Mokrice v spodnjem Posavju. Za komentar je prosil le zagovornike gradnje in v prispevek vključil več kadrov iz dokumentarnega filma. Vendar pri tem ni navedel vira oziroma posebej označil, da so posamezni kadri iz filma.

Sponzorirana vsebina ali ne

»Ni šlo za plačan prispevek, saj v naših dnevnoinformativnih oddajah ne objavljamo plačanih prispevkov,« so za razkrinkavanje.si pojasnili v službi RTV za odnose z javnostjo.

Poleg tega so zapisali, da je voditeljica Bernarda Žarn pri nastajanju dokumentarnega filma o hidroelektrarnah sodelovala v prostem času in o tem obvestila delodajalca, kot določa pravilnik o poklicnih standardih RTV.

Kadrov, ki so del dokumentarnega filma, v prispevku niso posebej označili, »saj to ni praksa tudi pri nekaterih drugih posnetkih državnih in paradržavnih institucij, ki jih uporabljamo«.

Brez odziva

V Posavju so do zdaj zgradili štiri od predvidenih petih hidroelektrarn. Pri gradnji hidroelektrarne Mokrice se je pred izdajo okoljevarstvenega soglasja zapletlo, so poročali v televizijskem prispevku.

Upravno sodišče je februarja na podlagi pritožbe Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS) razveljavilo okoljevarstveno soglasje družbi HESS za gradnjo pete hidroelektrarne.

»Zaradi nerazumevanja določenih institucij in seveda aktivistov, ki delujejo generalno proti hidroelektrarnam in obnovljivim virom, so se stvari zamaknile,« je v televizijskem prispevku dejal Bogdan Barbič, direktor družbe HESS.

Novinar pri njegovi obtožbi ni pridobil odziva aktivistov, kar je v nasprotju z novinarskim kodeksom, ki pravi, da »mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo«. Prav tako v prispevku ne izvemo ničesar o vplivu hidroelektrarn na okolje.  

»Izjava, da aktivisti delujemo proti obnovljivim virom, je seveda smešna in neutemeljena. Delujemo v korist večine in predlagamo alternativne rešitve,« je za razkrinkavanje.si dejal Rok Rozman, vodja slovenskega gibanja Balkan Rivers Tour, ki tako kot DPRS javnost obvešča in ozavešča o uničevanju okolja zaradi zajezitev rek ob gradnji hidroelektrarn.

»Trditve, da bodo predlagani jezovi hidroelektrarne rešili problem poplavljanja reke Save, so iz trte izvite, saj so poplave povzročili predvsem jezovi višje po toku,« je še pojasnil Rozman.

Novinarski prispevek selektivno predstavlja informacije in sogovornike, ki podpirajo tezo o pozitivnih vplivih hidroelektrarne, zato ugotavljamo, da je poročanje pristransko in daje vtis reklame. Vendar družba HESS za televizijsko objavo ni plačala, zato trditev gledalke označujemo za sivo cono.


Artboard+17@2x.png

Siva cona
Oznako »siva cona« dobi objava, ki drži le deloma, oziroma objava, ki ne drži v celoti. Oznako uporabljamo zlasti pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.

Vsi tipi razkrinkanih informacij