Maše v cerkvi za več kot 50 vernikov po novem odloku niso dovoljene

Avtorica: Katarina Bulatović

 

TRDITEV

»Maše so dovoljene, maša se ne šteje za javni dogodek. Cerkev, ki organizira tak dogodek, ima svoja lastna navodila in priporočila.«


OCENA



 
Vladni govorec Jelko Kacin je na tiskovni konferenci dejal, da ga pri širjenju novega koronavirusa na javnih zbiranjih najmanj skrbijo dogodki, ki jih organizira rimskokatoliška cerkev. Foto: Nebojša Tejić/STA

Vladni govorec Jelko Kacin je na tiskovni konferenci dejal, da ga pri širjenju novega koronavirusa na javnih zbiranjih najmanj skrbijo dogodki, ki jih organizira rimskokatoliška cerkev. Foto: Nebojša Tejić/STA

»Maše so dovoljene, maša se ne šteje za javni dogodek,« je na tiskovni konferenci 8. julija dejal vladni govorec Jelko Kacin. Tako je odgovoril na novinarsko vprašanje, ali bodo v cerkvah zaradi novih ukrepov proti širjenju covida-19 morali voditi seznam navzočih pri mašah. »Cerkev, ki organizira maše, ima svoja navodila in priporočila. Župnik, ki bo maševal, bo vedel, kdo je pri kateri maši,« je še pojasnil Kacin. 

Vlada je istega dne na redni seji namreč sprejela novelo odloka o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi, s katero je začasno znižala dovoljeno število ljudi pri zbiranju s petdeset na deset. Zbiranja od desetih do petdesetih ljudi je dovolila le, če organizator vodi seznam navzočih. 

Na ministrstvu za notranje zadeve so pojasnili, da med javne dogodke, na katerih se lahko zbere od deset do petdeset ljudi, sodijo tudi birme, maše, poroke, pikniki in podobna zbiranja, za katera zakon o javnih zbiranjih ne velja, kar določa peti člen zakona. Organizator teh dogodkov mora zagotoviti minimalno varnostno razdaljo, upoštevati higienska priporočila nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in obvezno voditi seznam navzočih, ki ga bodo v primeru okužbe lahko uporabili epidemiologi inštituta, so pojasnili na ministrstvu. To pomeni, da za cerkve ne veljajo zgolj njihova lastna navodila in priporočila, kot je dejal Kacin. 

 
 

Pri slovenski škofovski konferenci (SŠK) so na vprašanje, ali pri mašah vodijo seznam navzočih, poudarili, da cerkve po zakonu o javnih zbiranjih niso javni prostori. Dodali so, da so se po pojasnila in navodila o pravilnem zbiranju osebnih podatkov in njihovem varovanju pri popisovanju vernikov, ki se udeležijo verskih obredov, obrnili na informacijskega pooblaščenca. Na podlagi tega mnenja bodo škofje ta ali prihodnji teden pripravili dopolnjena navodila za obhajanje svetih maš, so napovedali.

Na spletnem mestu SŠK sicer piše, da pri izvedbi maš upoštevajo navodila, ki so jih slovenski škofje ordinariji sprejeli konec junija, torej pred zadnjimi vladnimi ukrepi za zajezitev covida-19. Med ukrepe SŠK denimo sodi obvezno nošenje zaščitne maske in ohranjanje varnostne razdalje.

Toda novi odlok vlade se ne sklicuje na zakon o javnih zbiranjih, temveč na zakon o nalezljivih boleznih, meni odvetnica Rosana Lemut Strle, ki se v odvetniški družbi Pirc Musar & Lemut Strle med drugim osredotoča na upravno pravo. Prav tako meni, da odlok od obveznosti vodenja seznama navzočih na dogodkih, na katerih se zbere od deset do petdeset udeležencev, ne odvezuje verskih obredov. Ta obveznost po njenem mnenju velja tudi za dogodke v zasebnih prostorih, saj se odlok ne omejuje na javni prostor.

Tudi po mnenju profesorja Mirka Pečariča s katedre za upravno-pravno področje na fakulteti za javno upravo bi moralo določilo o vodenju seznama navzočih, kot ga zahteva spremenjeni odlok, veljati za vse verske obrede, na katerih se zbere od deset do petdeset ljudi. 

Maša v cerkvi ni javna prireditev

Na uradu za komuniciranje so na naše vprašanje, na podlagi česa je vladni govorec Jelko Kacin menil, da maše niso javni dogodek, odgovorili, da se novela odloka nanaša na manjše verske dogodke z največ petdesetimi ljudmi, za katere morajo v cerkvah zagotoviti seznam udeležencev. Zapisali so še, da se lahko na verskih dogodkih zbere tudi petsto ljudi, če organizator pridobi pozitivno mnenje NIJZ o spoštovanju higienskih ukrepov za zaščito pred covidom-19. 

Toda med te dogodke ne sodijo maše v cerkvah, temveč verski dogodki na prostem, saj zakon o javnih zbiranjih izključuje notranje verske obrede. Če v cerkvah želijo, da se maše udeleži več kot petdeset, do petsto ljudi, je to po navedbah ministrstva za notranje zadeve mogoče na prostem. Mašo je treba v tem primeru prijaviti kot prireditev in pridobiti mnenje NIJZ, ki preveri spoštovanje higienskih priporočil za preprečevanje širjenja okužbe z virusom, udeležba pa mora biti brezpogojno ali pod določenimi pogoji dovoljena vsakomur, so zapisali.

Cerkvena maša je javni dogodek v običajnem pomenu besede, torej v vsakdanjem pogovoru, vendar zanjo ne velja zakon o javnih zbiranjih, je za Razkrinkavanje.si poudaril profesor Mirko Pečarič. »Maša postane javna prireditev, ko jo izvajajo zunaj zemljišča cerkve, torej na prostem, denimo ob obisku papeža v Sloveniji,« je pojasnil.

V tem primeru bi torej veljal zakon o javnih zbiranjih, na katerega so se pri tem, zakaj (še) ne vodijo seznama navzočih na verskih obredih, sklicevali pri SŠK.

 

S K L E P

Vladni govorec Jelko Kacin je na tiskovni konferenci dejal, da maše po spremenjenem odloku o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi ne štejejo za javni dogodek, da pa ima cerkev lastna navodila in priporočila.

Vlada je 8. julija na redni seji sprejela spremembe odloka o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja, s katerimi je znižala dovoljeno število ljudi, ki se lahko zberejo na javnem mestu, s petdeset na deset. Zbiranje od desetih do petdesetih ljudi je dovoljeno le, če organizator vodi seznam navzočih.

Med take dogodke po pojasnilih ministrstva za notranje zadeve in vladnega urada za komuniciranje sodijo tudi verski obredi, na katerih se zbere od deset do petdeset ljudi. Na teh mora organizator, torej cerkev, pripraviti seznam udeležencev. To pomeni, da so maše – sicer pod posebnimi pogoji – dovoljene, kot je dejal Kacin.

Toda pri slovenski škofovski konferenci menijo, da jih novela odloka ne zadeva, ker cerkve ne sodijo med javne prostore.

Svete maše so po besedah Mirka Pečariča z ljubljanske fakultete za upravo javne prireditve po zakonu o javnih zbiranjih šele, kadar so vodene na prostem, denimo ob papeževem obisku. Maša, pravi, v vsakdanjem pogovoru resda velja za javni dogodek, toda po zakonu o javnih zbiranjih ni javni dogodek. Kljub temu pa bi po njegovem prepričanju morali skladno z novim vladnim odlokom voditi seznam navzočih za tiste verske obrede, na katerih se zbere od deset do petdeset vernikov. 

Odvetnica Rosana Lemut Strle je poudarila, da odlok ni povezan z zakonom o javnih zbiranjih, zato maš ne izključuje. Da določila iz odloka veljajo tudi za maše, so prav tako sporočili z urada za komuniciranje in ministrstva za notranje zadeve.

Trditev, da ima cerkev lastna navodila in priporočila, drži, vendar ta za zdaj še niso skladna z novelo odloka, ki jo morajo po prepričanju urada za komuniciranje, ministrstva za notranje zadeve, profesorja Pečariča in odvetnice Lemut Strletove upoštevati tudi verske ustanove. 

Trditev, da maše po noveli odloka o začasni splošni omejitvi zbiranja ne štejejo za javni dogodek, pa ne drži. 

Trditev vladnega govorca Jelka Kacina, da so maše dovoljene, da ne štejejo za javni dogodek in da ima cerkev svoja navodila in priporočila, drži le delno, zato jo uvrščamo v sivo cono. 

 
 

Parlamentarka

Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.


image-asset.png

Siva cona

Objava, ki samo delno drži. Oznako uporabljamo zlasti pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.

Vsi tipi razkrinkanih informacij


 
zvizgac_banner.png