Mladim zaradi mobilnega telefona ne rastejo rogovi

Avtorica: Maja Čakarić

 

TRDITEV

Znanstveniki so ugotovili, da mladim rastejo rogovi zaradi uporabe mobilnih naprav. 


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

Družina Ena A


 
Foto: Unsplash

Foto: Unsplash

Mladim zaradi uporabe mobilnih telefonov na zadnjem delu lobanje rastejo rožički oziroma izrastki, ki po videzu spominjajo nanje. Tako v zadnjem mesecu navajajo številni članki v tujem tisku in slovenskih spletnih publikacijah. 

Vsi se sklicujejo na znanstveni članek, ki je bil februarja lani objavljen v reviji Scientific Reports. Junija letos se je nanj v zgodbi o tem, kako sodoben življenjski slog vpliva na človeški skelet, najprej navezal britanski BBC, kot virus pa se je po svetovnem omrežju razširil po objavi v Washington Postu

Razkrinkavanje.si je šlo po sledi objav in trditve o koščenih izrastkih na zadnjem delu lobanje. Ugotovili smo, da so se že pojavili dvomi o verodostojnosti študije – zaradi metodologije in tudi zaradi možnega navzkrižja interesov. 

 

Kaj so »rožički«?

David Shahar in Mark G. L. Sayers, raziskovalca z univerze Sunshine Coast v Avstraliji, sta v študiji preverjala zatilne tvorbe na lobanji več kot tisoč ljudi, starih od 18 do 86 let. 

Z rentgenom sta jim slikala glavo in hrbtenico in nato ugotavljala, kateri izrastki se po velikosti razlikujejo od običajnih vrednosti. Opazila sta tudi takšne, ki so bili dolgi 31 milimetrov in jih je bilo mogoče celo zatipati. Razvidni so iz rentgenskega posnetka na tej povezavi.

Tvorbe na lobanji sta zaznala pri približno tretjini preučevane populacije: pogosteje pri moških kot pri ženskah in pogosteje med mlajšimi kot med starejšimi. Po njunih ugotovitvah so najbolj izstopali mladi v starosti od 18 do 29 let, saj je imelo 40 odstotkov ljudi v tej starostni skupini povečane koščene tvorbe. 

Rezultate sta nato primerjala z drugimi študijami in naposled povzela, da bi lahko razloge za večje tvorbe pripisali daljši prisiljeni in nepravilni drži med uporabo mobilnega telefona. »Vendar nikdar nisva potrdila neposredne povezave. Predlagala sva, da je razlog zanje videti mehanski, in ga pripisala slabi drži oziroma zlasti dolgotrajnejšemu upogibanju vratu in potiskanju glave naprej,« je vodja raziskave David Shahar pojasnil za Razkrinkavanje.si.

 

Neoporečna študija

Predstojnik oddelka za nevrokirurgijo v UKC Maribor Janez Ravnik je s študijo v reviji Scientific Reports seznanjen, vendar trdi, da je strokovno oporečna in da ne kaže realne zdravstvene situacije.  

Strokovno oporečna je po njegovih besedah predvsem zaradi metodologije, ki sta jo uporabila avtorja. »Ustrezna nista ne izbor študijske populacije ne sama definicija, kdaj je zatilna tvorba patološka.«

Ravnikove dolgoletne izkušnje ne potrjujejo hipoteze avstralskih raziskovalcev. Pravi, da na njihovem oddelku, kjer obravnavajo in zdravijo obolenja in poškodbe možganov in hrbtenice, niso zaznali povečanega števila bolnikov s takšnimi okcipitalnimi (zatilnimi) izrastki.

Meni tudi, da ti niso povezani z uporabo mobilnih naprav, temveč gre zgolj za anatomske variante. »Okcipitalni izrastki so sami po sebi del normalne anatomije lobanje in so večinoma majhni.«

 

Prodajalec vzglavnikov in znanstvenik hkrati

Ravnik je še opozoril, da eden od avtorjev študije, David Shahar, prodaja korekcijske vzglavnike, ki naj bi odpravljali slabo držo, poleg tega ima kiropraktično ordinacijo. Oboje pa lahko pomeni navzkrižje interesov.

Enako so kmalu po objavi ugotovili v Washington Postu in nato o dvomih o verodostojnosti študije, ki so se pojavili po objavi, obvestili bralce

Po njihovih navedbah je študijo pod drobnogled vzela tudi revija Scientific Reports, ki jo sicer izdaja znamenita znanstvena publikacija Nature, vendar je drugače kot Nature komercialno naravnana, za objavo prispevka pa zahtevajo plačilo. 

V uredništvu revije od vseh avtorjev pričakujejo, da bodo razkrili morebitno navzkrižje interesov, vendar Shahar ni nikjer navedel, da kot kiropraktik tudi svetuje ljudem in jim prodaja vzglavnike. Tega ni storil niti v dveh drugih študijah.

Shahar je za Razkrinkavanje.si utemeljil, da pri raziskovalnem delu »ni priporočal nobenega izdelka ali svetoval, kako naj v primeru slabe drže poteka zdravljenje«, temveč se je, kot pravi, osredotočil na razvoj večjih koščenih izrastkov, zato ni videl razloga, da bi posebej navedel, s čim se ukvarja. 

Trdi pa tudi, da je že iz opisa metodologije jasno, s čim se ukvarja. Tam namreč navaja, da so rentgenske posnetke, uporabljene v raziskavi, opravili na neki kiropraktični kliniki. Toda njen ustanovitelj je on sam. 

Shahar je zatrdil, da stoji za svojim delom, saj da dejstva držijo.

V slovenskih prispevkih na spletnih straneh in družbenih omrežjih na pomisleke, ki so se ob študiji pojavili, po naših podatkih niso posebej opozorili. Prav tako so povsod navajali, da sta avstralska raziskovalca potrdila povezavo med vzrokom in posledico, ne pa, da sta jo predlagala kot mogočo. 

Ni nespornih dokazov

Korekcijske blazine bi lahko omilile težave, ki nastanejo zaradi prisiljene drže – tudi zaradi uporabe mobilnega telefona. Kako vse bi lahko izsledki študije vplivali na prodajo korekcijskih blazin, ne moremo vedeti. Vendar pa mečejo senco na avtorjevo strokovnost, saj so predmet preverjanja tudi v znanstveni reviji, kjer je bila raziskava najprej objavljena. 

Slovenski nevrokirurg v svoji praksi ni zaznal, da bi se zadnja leta izrazito povečevalo število mladih s takšnimi koščenimi tvorbami. Trdi, da drobni izrastki na zadnjem delu človeške lobanje niso nič nenavadnega, so povsem običajen del anatomije, zato jih ne more pripisati uporabi mobilnih naprav.

Zaradi možnega navzkrižja interesov, oporečne metodologije in pomanjkanja nespornih dokazov je sama študija deležna veliko pomislekov. Raziskovalca razlogov za slabo držo res nista neposredno povezala z uporabo mobilnega telefona, so pa to storili drugi, ki so povzemali njuno študijo in hipotezo spremenili v dejstvo.

Zaradi vsega naštetega trditev, da mobilni telefoni povzročajo rožičke, označujemo za neutemeljeno. 


Razkrinkavanje_Neutemeljeno.png

Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z zadostnim številom podatkov, informacij ali dejstev oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.

Vsi tipi razkrinkanih informacij


 
 

Vsebine Oštro.si sofinancira Ministrstvo za kulturo.