Delamo, a premalo učinkovito

Katarina Bulatović

 
Delavci KPL na Erjavčevi ulici. Fotografija je ilustrativna. Foto: Tamino Petelinšek/STA

Delavci KPL na Erjavčevi ulici. Fotografija je ilustrativna. Foto: Tamino Petelinšek/STA

TRDITEV

V Sloveniji delamo več od povprečja EU, hkrati pa smo manj produktivni, ker ne delamo pametno.


OCENA


IZVIRNA OBJAVA

Studio City

Twitter


 

To je del tvita, ki so ga objavili na twitter profilu Studia City, v katerem so povzeli navedbe iz pogovora med ekonomistom in nekdanjim finančnim ministrom dr. Dušanom Mramorjem ter voditeljem oddaje Marcelom Štefančičem.

Trditev smo želeli preveriti pri Dušanu Mramorju, ki je pojasnil, da o delu in produktivnosti zaposlenih v vseh državah EU ni govoril, temveč se je osredotočil na primerjavo Slovenije z Avstrijo.

»S to državo se glede davkov in dohodkov zaradi bližine in mnogo naših državljanov, ki tam delajo, najraje primerjamo. Podatke za EU je povzemal voditelj, sam o njej nisem govoril,« je za razkrinkavanje.si opozoril Mramor.

Po podatkih Eurostata so zaposleni v Sloveniji leta 2017 delali poltretjo uro več na teden kot zaposleni v Avstriji, je pojasnil.

Tudi statistika nacionalnih računov Eurostata, ki vključuje vse zaposlene, ne glede na obliko dela ali tip zaposlitve, potrjuje, da so vsi delavci v Sloveniji od leta 2000 do 2006 večinoma delali več kot v drugih članicah EU.

Takrat se je trend prvič obrnil tako, da so zaposleni v Sloveniji na letni ravni delali 13 ur manj od povprečja EU. Deset let pozneje, leta 2017, smo po zadnjih dostopnih podatkih Eurostata oddelali 10 ur manj od evropskega povprečja, ki je bilo 1632 ur na leto.

Pri uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so pojasnili, da je produktivnost »kazalec razmerja med proizvedenim produktom in količino dela, ki je bila vložena v njegovo proizvodnjo«. Računa se tako, da se bruto domači proizvod (BDP) deli s povprečnim številom zaposlenih ali s skupnim številom opravljenih ur v posameznem letu.

Po produktivnosti je Slovenija pod povprečjem držav EU. Pri številu tistih, ki so opravljali delo, ne glede na obliko zaposlenosti, je leta 2017 za 18 odstotnih točk zaostajala za evropskim povprečjem po BDP na osebo, po opravljenih urah pa za 17,6 točke, kažejo podatki Eurostata.

Primerjava Dušana Mramorja o delu in produktivnosti v Sloveniji in Avstriji drži, toda njegove navedbe v oddaji Studio City so na twitterju povzeli napačno, saj gost v oddaji tega ni nikoli sam izrekel. Objavi zato dajemo oznako siva cona.


Artboard+17@2x.png

Siva cona
Oznako »siva cona« dobi objava, ki drži le deloma, oziroma objava, ki ne drži v celoti. Oznako uporabljamo zlasti pri preverjanju izjav in krajših trditev, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih in v javnem prostoru, ter za pregled uresničevanja obljub politikov in drugih javnih osebnosti.

Vsi tipi razkrinkanih informacij