SDS neutemeljeno o 170-odstotnem porastu posilstev
Avtorica: Tina Geč
TRDITEV
»Prav tako so v Policiji nedavno potrdili, da je v Republiki Sloveniji zaznan za 170 % porast posilstev, ki jih zagrešijo nezakoniti migranti.«
OCENA
IZVIRNA OBJAVA
Poslanci SDS so priporočila vladi za ustavitev nezakonitih migracij med drugim utemeljili s sklicevanjem na domnevne podatke policije, ki so jih objavili nekateri mediji. Foto: Daniel Novakovič/STA
Poslanci Slovenske demokratske stranke (SDS) so 3. novembra vložili zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora o predlogu zaustavitve nezakonitih migracij in krepitvi varnosti državljanov Slovenije. Med razlogi za sklic seje so navedli, da so »v Policiji nedavno potrdili, da je v Republiki Sloveniji zaznan za 170 % porast posilstev, ki jih zagrešijo nezakoniti migranti«.
Po pojasnilu visokega komisariata Združenih narodov za begunce izraz nezakoniti migrant ni pravno opredeljen, pogosto pa se uporablja za označevanje ljudi, ki so v državo vstopili brez potrebnih dokumentov.
Letos do konca oktobra je policija na območju Slovenije obravnavala 50.622 nedovoljenih vstopov v državo, v istem obdobju lani pa 24.662. Najpogosteje so obravnavali državljane Afganistana, Maroka in Pakistana.
Toda policija podatkov o storilcih kaznivih dejanj ne vodi po narodni pripadnosti ali po kriteriju ꞌnezakoniti migrantiꞌ, pač pa po državljanstvu storilcev, so pojasnili za Razkrinkavanje.si. Podatke razvrščajo glede na to, ali so osumljenci iz Slovenije, držav EU ali iz tretjih držav. Ti morajo pred vstopom v Slovenijo pridobiti vizum ali dovoljenje za prebivanje.
Poslanska skupina SDS v zahtevi za sklic seje z začetka novembra ni pojasnila, na katero obdobje se je sklicevala pri trditvi o 170-odstotnem porastu posilstev. O tem domnevnem deležu je sicer po dostopnih podatkih prva poročala Družina, ki se je sklicevala na policijske podatke o osumljenih posilstva za leto 2022 in obdobje od januarja do konca septembra 2023, pri čemer jih je v besedilu interpretirala, kot da gre za storilce in ne zgolj za osumljence.
Policija je letos do konca septembra obravnavala 55 posilstev s prav toliko osumljenci. Med njimi je bilo 20 državljanov tretjih držav, kar je za 122,2 odstotka več kot v celotnem lanskem letu, ko jih je bilo devet.
Če primerjamo podatke za enaki obdobji lani in letos, torej od januarja do septembra, je bilo letos posilstva osumljenih 20 državljanov tretjih držav, kar je 185,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo sedem.
V teh obdobjih je bilo po podatkih policije med osumljenci iz tretjih držav največ državljanov Kosova (letos devet, lani štirje) ter iz Bosne in Hercegovine (letos pet, lani dva). Letos so bili med njimi tudi po en osumljenec iz Alžirije, Južne Koreje, Nigerije, Palestine, Somalije in Srbije, lani pa eden iz Severne Makedonije.
Število obravnavanih osumljencev sicer ni enako številu obravnavanih posilstev, saj je lahko za posilstvo osumljenih več oseb oziroma ena oseba za več posilstev, je opozorila policija. Dodali so še, da je treba pri navajanju porasta ali upada vrednosti navesti začetno in končno vrednost ter časovni razpon, za katerega je bila izračunana sprememba.
Mojca Plesničar, znanstvena sodelavka na inštitutu za kriminologijo pravne fakultete v Ljubljani, ki med drugim raziskuje področji spolne kriminalitete in intimnopartnerskega nasilja, je za Razkrinkavanje.si pojasnila, da na splošno posilstvo policiji prijavi manj kot petina žrtev.
Pri tem načeloma velja, da je delež prijav posilstva neznanega storilca večji, kot kadar žrtev storilca pozna. Po njeni oceni okrog 80 odstotkov posilstev zagrešijo storilci, ki jih žrtev poznajo, petino pa storilci, ki jih žrtve ne poznajo.
SDS se na ugotovitve še ni odzvala. Odziv bomo objavili, ko ga prejmemo. So pa v SDS 15. novembra umaknili zahtevo za sklic izredne seje. Dva dni kasneje so zahtevo ponovno vložili in v njej zopet navedli trditev o 170-odstotnem porastu.
SKLEP
Stranka SDS je 3. novembra v zahtevi za sklic izredne seje trdila, da se je število zaznanih posilstev v Sloveniji, ki jih zagrešijo nezakoniti migranti, po podatkih, ki jih je potrdila policija, povečalo za 170 odstotkov.
Podatka niso časovno umestili, najverjetneje pa so ga povzeli po poročanju Družine, ki se je pri trditvi o 170-odstotnem porastu posilstev, ki jih zagrešijo migranti, sklicevala na podatke za celotno leto 2022 glede na letošnje leto do konca septembra. Pri tem je podatke o osumljencih predstavila kot podatke o obsojenih za posilstvo.
Policija podatkov o osumljencih kaznivih dejanj ne vodi po kategoriji ꞌnezakoniti migrantꞌ, ampak po njihovem državljanstvu. Letos so do konca septembra obravnavali 55 posilstev s prav toliko osumljenci. Med njimi je bilo 20 državljanov tretjih držav, kar je za 122,2 odstotka več kot v celotnem lanskem letu, ko jih je bilo devet.
Če primerjamo podatke za enaki obdobji lani in letos, torej od januarja do septembra, je bilo med osumljenimi posilstva 185,7 odstotka več oseb iz tretjih držav. Letos so jih obravnavali 20, lani pa sedem.
V navedenih obdobjih je bila večina osumljencev s Kosova ter iz Bosne in Hercegovine, po eden pa iz Alžirije, Južne Koreje, Nigerije, Palestine, Somalije, Srbije in Severne Makedonije.
Trditev, da je bil v Republiki Sloveniji zaznan 170-odstoten porast posilstev, ki so jih osumljeni nezakoniti migranti, je neutemeljena.
Na policiji so pojasnili, da podatka o 170-odstotnem porastu posilstev niso posredovali medijem. Trditev, da je podatek o 170-odstotnem porastu posilstev, ki jih zagrešijo nezakoniti migranti, nedavno potrdila policija, ne drži.
Poslanska skupina SDS je podatke v zahtevi za sklic izredne seje interpretirala, kot da gre za obsojence, vendar so se podatki nanašali na osumljence. Trditev, da se podatki nanašajo na osebe, ki so »zagrešile« posilstva, ne drži.
Parlamentarka
Posebna rubrika projekta Razkrinkavanje.si, ki se osredotoča na izjave poslancev in drugih nosilcev politične moči. Prizadevanja za izkoreninjenje lažnih informacij in zavajajočih ali neutemeljenih navedb je namreč treba usmeriti tudi v predstavnike oblasti, saj imajo od teh največ koristi. Nenazadnje pa nosijo tudi večjo odgovornost za javno izrečene trditve in obljube.
Ne drži
Objava, o kateri smo na podlagi neodvisne preverbe dejstev ugotovili, da ni resnična. Oznako uporabljamo za trditve, pri katerih ni mogoče zanesljivo dokazati, da je avtor napačne informacije širil načrtno, je pa očitno, da ni šlo za nenamerno napako.
Neutemeljeno
Objava, v kateri argumentacija, ki je avtorja pripeljala do določenega sklepa, ni podprta z dovolj podatki, informacijami ali dejstvi, oziroma so argumenti, ki jih avtor navaja, neverodostojni ali izvirajo iz nepreverljivih virov. Lahko gre tudi za sklepanje »čez palec«.
Vsebina je del projekta Adria Digital Media Observatory (ADMO).