Top zgodbe Oštra 2021

Uredništvo Oštra

Letu so vtisnili pečat Pandorini dokumenti.

Foto: Tayma Ben Ahmed, Inkyfada/ICIJ

 

Pandorini dokumenti: rekordno razkritje davčnih oaz

Davčne oaze so za marsikoga le oddaljeni otoki s palmami, toda novinarski projekt Pandorini dokumenti je pokazal, da podjetja iz nepreglednih pravnih okolij poslujejo v vseh kotičkih sveta. Ključno vlogo pri tem igrajo banke in odvetniške pisarne iz Evrope in ZDA.

Novinarska preiskava v koordinaciji mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ), ki je sodeloval s 150 mediji, med njimi Washington Postom, Guardianom, BBC, Süddeutsche Zeitungom, Krikom, ABC Australia, pa tudi z Oštrom v Sloveniji in na Hrvaškem, je pokazala, kako mednarodni sistem finančne tajnosti v času, ko naraščata avtoritarizem in neenakost, krha načela pravne države po vsem svetu.

Številni vplivneži, ki bi lahko pomagali odpraviti sistem davčnih oaz, imajo od njega koristi. V davčnih oazah hranijo svoje premoženje, države, ki jih vodijo, pa ne storijo veliko za zajezitev protizakonitih finančnih tokov.

Pandorini dokumenti so »pobegnili« iz 14 registracijskih družb po vsem svetu, ki v davčnih oazah ustanavljajo in upravljajo slamnata podjetja za svoje mednarodne stranke. Kar 11,9 milijona dokumentov vsebuje podatke o poslovanju skoraj trikrat več sedanjih in nekdanjih voditeljev držav kot katerikoli od preteklih novinarskih projektov o davčnih oazah.

Tudi več od slovitih panamskih dokumentov, ki so pretresli svet leta 2016.

Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) in medijski partnerji so razkrili poslovanje češkega predsednika vlade Andreja Babiša, ukrajinskega, kenijskega in ekvadorskega predsednika, jordanskega kralja in nekdanjega britanskega premiera Tonyja Blaira v davčnih oazah. Pandorini dokumenti tudi podrobno orisujejo poslovanje več kot 130 milijarderjev iz Rusije, ZDA, Turčije in drugih držav.

Novinarji Oštra so v več kot desetmesečni preiskavi pregledali okoli devet tisoč dokumentov, povezanih s Slovenijo. Med njimi so elektronska korespondenca, dokazila o lastništvu, poslovni načrti in druga dokumentacija najmanj 40 podjetij z Britanskih Deviških otokov, Sejšelov, Cipra, iz Belizeja in drugih davčnih oaz.

Podrobneje: Pandorini dokumenti: največje razkritje davčnih oaz

 

Ilustracija: Samira Kentrić

 

Kozmetika za sejšelske posle

Lux Factor že vsaj od leta 2015 v različnih spletnih trgovinah prodaja kozmetične izdelke, ki jih promovirajo estradnice, kot sta pevki Natalija Verboten in Danijela Martinović. Izdelki se ponašajo s trditvami o kliničnem in dermatološkem testiranju ter z izraelskim certifikatom kakovosti, ki pa je po ugotovitvah Oštra ponaredek.

Z izdelki Lux Factorja so se ukvarjali: dva inšpektorata, finančna uprava, tožilstvo, tri sodišča in urad za intelektualno lastnino; slovenski zdravstveni inšpektor je že leta 2017 prepovedal njihovo prodajo v Sloveniji, ker niso izpolnjevali vrste zahtev.

Direktor Marko Glinšek se je na sodišču zagovarjal, da je Lux Factor samo posrednik za dejanskega prodajalca – podjetje s Sejšelov, katerega lastnika ne pozna. A Pandorini dokumenti razkrivajo, da je bil dejanski lastnik sejšelskega podjetja, v katero so se stekali prihodki od prodaje kozmetike, prav Glinšek. 

Sodišče je Glinška leta 2020 obsodilo zaradi preslepitve kupcev, sodba je letos postala pravnomočna.

Še pred tem, leta 2018, so Glinškovi posli vzbudili tudi zanimanje bosanskega tožilstva. To je preiskovanje domnevne mreže za davčne utaje in pranje denarja, ki naj bi jo vodil podjetnik Rok Snežič, razširilo tudi nanj. Sumili so namreč, da naj bi prek bosanskega Lux Factorja utajeval davke bolgarskega podjetja Lux Cosmetics, v Banjaluki pa dvigoval gotovino. Bosanske finančne oblasti so opazile za več kot 67 tisoč evrov sumljivih transakcij in blokirale poslovni račun podjetja.

Na Oštru smo v banjaluškem poslovnem registru pridobili dokumente podjetja, ki kažejo, da je pri ustanovitvi bosanskega Lux Factorja sodelovala Dijana Đuđić, domnevna sodelavka Roka Snežiča.

Po Oštrovem razkritju poslovanja v ozadju spletne prodaje izdelkov Lux Factor je inšpekcijski nadzor izvedel še pristojni hrvaški inšpektorat. Izdelki so namreč na voljo tudi na Hrvaškem. Zgodbo o slovaški prodaji Lux Factorja so objavili tudi slovaški kolegi iz Centra Jána Kuciaka.

Podrobneje: Kozmetika za sejšelske posle

 

Foto: Kabinet predsednika vlade RS

 

Izraelski proizvajalec orodij za prisluškovanje se predstavi Janši

Premier Janez Janša se je decembra 2020 mudil na uradnem obisku v Izraelu. Tam se je sestal s predstavniki petih izraelskih podjetij, od katerih se tri, Arieli Capital, OurCrowd in Startup Nation Central, ukvarjajo s podporo zagonskim podjetjem, četrto, SparkBeyond, pa razvija sisteme umetne inteligence za finančno, farmacevtsko in drugo industrijo.

Peta družba, NSO Group, je v enajstih letih od ustanovitve razvila celo vrsto visokotehnoloških orodij. Po izbruhu pandemije novega koronavirusa denimo orodje Fleming za spremljanje širjenja tega virusa, že pred tem pa je ime NSO Group v svet poneslo njeno orodje za nadzor Pegasus, ki omogoča oddaljen dostop do mobilnega telefona in sledenje komunikaciji.

NSO orodje prodaja obveščevalnim službam in policijam po svetu za preprečevanje in preiskovanje terorizma in kriminala. Toda novinarska preiskava projekt Pegasus je poleti pokazala, da je bilo najmanj 188 novinarjev s seznama 50.000 telefonskih številk, ki sta ga pridobila novinarski konzorcij Forbidden Stories in organizacija Amnesty International, potencialnih tarč vohunskega orodja Pegasus, ki ga je razvilo podjetje NSO Group. Na seznamu so bili tudi zagovorniki človekovih pravic, zdravniki, odvetniki, politiki in najmanj deset državnih voditeljev.

Sklepi pogovorov slovenskega predsednika vlade s predstavniki izraelskih podjetij, tudi NSO Group, niso znani oziroma naj jih ne bi bilo.

Po novinarskih preiskavah so ZDA omejile poslovanje izraelske družbe NSO Group in še štirih tujih podjetij, ki so razvila orodja za prikrito prisluškovanje.

Podrobneje: Izraelski proizvajalec orodij za prisluškovanje se predstavi Janši

 

Ilustracija: Samira Kentrić

 

Po neplačanem DDV – v Belize!

Pandorini dokumenti so razgalili skrivnost še enega podjetnika iz kroga davčnega svetovalca Roka Snežiča. Njegov prijatelj Roman Stropnik je namreč posle slovenskega podjetja Poštajner, ki je imelo ꞌtežaveꞌ z neplačevanjem DDV, prenesel na istoimensko družbo v davčni oazi Belize.

Leta 2016 so celjski kriminalisti prejeli neanonimno ovadbo zoper šoštanjskega podjetnika Romana Stropnika: »Iz zapisnika o sprejemu ovadbe izhaja, da sta Stropnik in Snežič prijatelja, da skupaj obiskujeta zabave, da sta bila na potovanju na Ibizi, v Beogradu.«

Citat je del vsebinsko precej širše odredbe ptujskega okrožnega sodišča iz decembra lani za preiskavo stanovanjskih prostorov in vozil osmih ljudi, med drugim Roka Snežiča, njegove domnevne sodelavke Dijane Đuđić ter še šestih bosanskih državljanov.

Slovenska policija je marca letos, kot je znano, v sodelovanju s hrvaško in bosansko izvedla hišne preiskave v tej zadevi. Predkazenski postopek še poteka.

Iz dokumenta, ki ga je pridobil Oštro, ni mogoče nedvoumno razbrati, ali naj bi bil Stropnik povezan z dejanji, ki jih specializirano državno tožilstvo preiskuje zaradi suma pomoči pri zlorabi položaja ali zaupanja v gospodarski družbi, in kakšna naj bi bila ta povezava.

Sam pravi, da Snežiča pozna že petnajst let, z njegovimi posli pa nima nič. Dijana Đuđić se mu zdi po videzu znana, a se nista nikoli družila.

Dijana Đuđić je spomladi leta 2016 v taki ali drugačni vlogi vstopila v tri slovenska podjetja. Med drugim je prevzela podjetje PS 8 in ga preimenovala v Družbo ŽML.

Finančni urad je ugotovil, da Družba ŽML, že preden jo je prevzela Dijana Đuđić, »v celotnem obdobju poslovanja« ni plačala davka na dodano vrednost. Do konca septembra 2016 so terjatve Fursa znašale že dobrih 305 tisoč evrov.

Podjetje je bilo 2017. izbrisano iz registra. Družba ŽML je bila po ugotovitvi Fursa »missing trader« podjetje, ki je drugemu podjetju, Poštajner, omogočilo, da ni plačalo davkov.

Poštajnerjeve posle je kasneje prevzelo podjetje Pro International, ki je bilo v lasti istoimenskega podjetja iz Belizeja.

Pandorini dokumenti so razkrili, da je bil dejanski lastnik belizejskega podjetja Roman Stropnik. 

Podjetje Pro International je bilo pred objavo zgodbe pred izbrisom iz registra, toda v začetku decembra je okrožno sodišče v Celju postopek izbrisa Stropnikovega podjetja ustavilo zaradi neporavnanih obveznosti do finančne uprave.

Podrobneje: Po neplačanem DDV – v Belize!

 

Predsednika slovenske in madžarske vlade, Janez Janša in Viktor Orbán. Foto: Vlada Republike Madžarske

 

17,4 milijona evrov za nogomet, manjšinske dejavnosti in traktor

Vlada premierja Viktorja Orbána je zlasti v zadnjih petih letih izrazito okrepila financiranje delovanja madžarske narodne manjšine zunaj svojih meja. Podatki madžarskega vladnega sklada Bethlen Gábor o projektih, ki jih je analizirala regionalna skupina novinarjev, so razkrili pomanjkljiv nadzor in preglednost porabe skupno več kot milijarde evrov javnega denarja.

Pomurska madžarska narodna skupnost (PMSNS), ključni organ madžarske narodne manjšine v Sloveniji, se je leta 2015 uspešno prijavila na razpis madžarskega sklada Bethlen Gábor (BGA) za pridobitev 17,5 milijona madžarskih forintov (tedaj okrog 55 tisoč evrov). Načrtovala je nakup manjše nepremičnine, kjer bi vzpostavila vzorčni model gospodarjenja na kmetiji v tesnem stiku z naravo.

Kot je skladu v poročilu o porabi denarja leta 2016 pojasnil predsednik sveta PMSNS Ferenc Horváth, za dogovorjeno vsoto ni mogla najti ustrezne nepremičnine, zato je za skoraj 50 tisoč evrov kupila traktor in naročila strategijo ekonomskega razvoja tamkajšnjega območja.

A kje traktor je, ni bilo znano do julija 2020, ko je svet PMSNS s soglasjem BGA sklenil, da ga bodo za eno leto dali v brezplačni najem lendavskemu društvu ljubiteljev konjev.

To poročilo in mnoga druga so analizirali novinarji regionalnega preiskovalnega novinarskega projekta Hungarian Money, Orbán’s Control (Madžarski denar, Orbánov nadzor). Pridobili so podatke o odločitvah sklada Bethlen Gábor o dodelitvi sredstev madžarski narodni manjšini po svetu v obdobju od leta 2011 do vključno 2020 ter podatke o izplačilih denarja organizacijam od leta 2011 do leta 2019.

Obseg odobrenih sredstev se je od leta 2011 do lani povečal za več kot 120-krat, kar se je odrazilo tudi v povečanju financiranja projektov in investicij madžarske manjšine v Sloveniji.

V desetih letih je BGA potrdil donacije slovenskim manjšinskim organizacijam in tudi nekaterim posameznikom v skupni višini vsaj 17,4 milijona evrov. Kar 60 odstotkov tega denarja je bilo namenjenega nogometnemu društvu Lendava 1903.

Drugi največji prejemnik sredstev sklada BGA v Sloveniji je bila pomurska madžarska narodna skupnost, ki ji je sklad v desetletju odobril za skoraj 6 milijonov evrov projektov, od tega 97 odstotkov v zadnjih petih letih.

Podrobneje: 17,4 milijona evrov za nogomet, manjšinske dejavnosti in traktor

 

Ilustracija: Dubravko Mataković

 

Zgodba o dveh bratih in enem otoku

Lastništvo Jadranke, vodilne nepremičninske in turistične družbe na hrvaškem otoku Lošinju, je bilo več let zavito v tančico skrivnosti. Pandorini dokumenti zdaj kažejo, da jo nadzirajo člani družine Mihajla Perenčevića, predsednika ruskega podjetja za gradnjo naftovodov Velesstroy.

Marca 2015 je švicarski odvetnik pisal uslužbencem ponudnika podjetniških storitev Asiaciti Trust iz Hongkonga. Želel je ustanoviti skrbniški sklad za hrvaškega poslovneža Predraga Perenčevića, ki živi v Rusiji.

Odvetnik, Luis Arias, se je hotel prepričati, da sklad ne bo plačal nikakršnega davka na dobiček, ki ga bo ustvaril zunaj Hongkonga. Perenčević je nameraval vanj pretočiti bonuse, ki jih prejema od podjetij, ki jih vodi, od tam pa s čim manj ovirami »navzdol po verigi podjetij, dokler ne dosežejo naslovnika«.

Perenčević je bil namestnik direktorja plinovodne družbe Velesstroy, ki jo vodi njegov brat Mihajlo, premožen, a skrivnosten podjetnik z dobrimi povezavami v Rusiji, od koder najverjetneje izvira večina njegovega bogastva. Velesstroy ima tam donosne pogodbe z državnim naftnim monopolom Transneft, Mihajlo pa tudi zaradi bližine z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom velja za politično izpostavljeno osebo.

Kljub navidezno jasni družinski povezavi med bratoma Perenčević in Mihajlovemu statusu politično izpostavljene osebe je Asiaciti leta 2015 ustanovil skrbniški sklad PNP Trust. Ta je do leta 2019 obvladoval najmanj 650 milijonov evrov premoženja.

Podrobneje: Zgodba o dveh bratih in enem otoku

 

Ilustracija: Semira Kentrić

 

Ciprska naveza nekdanjega župana Vuka

»Hrastovec 130, Slovenija.« To je naslov, ki ga je ciprsko podjetje M.E Nominees kot slamnati družbenik leta 2011 navedlo v obrazcu za ustanovitev družbe Powerlight Investments na Britanskih Deviških otokih, razkritem v Pandorinih dokumentih.

Na tem naslovu je bil prijavljen tedanji župan občine Zavrč Miran Vuk, ki je veljal za župana z najdaljšim stažem. Prvič je bil izvoljen leta 1998, na položaju pa se je obdržal kar dvajset let.

Powerlight Investments je bil lastnik ciprskega podjetja Powerlight Enterprises, ki je leta 2011 prevzelo deleža Mirana Vuka in njegovega brata Romana v družbi RMV Holding s Ptuja.

Mirana Vuka je skupaj z bratom Romanom revija Manager večkrat zapored uvrstila med najbogatejše Slovence. Leta 2011, denimo, sta bila z 21,1 milijona evrov premoženja na 32. mestu.

Toda decembra 2015 so mariborski kriminalisti takratnega župana Vuka kazensko ovadili, ker so sumili, da je med letoma 2011 in 2014 namerno povzročil osebni stečaj, z njim pa 5,6 milijona evrov škode.

Na začetku tega obdobja, leta 2011, je bila na Britanskih Deviških otokih ustanovljena tudi družba Powerlight Investments s formalnim ciprskim lastnikom M.E Nominees. 

M.E Nominees je upravljal (in še vedno upravlja) več ciprskih podjetij, ki so prevzemala lastniške deleže v številnih slovenskih družbah. Ena izmed teh je bilo tudi podjetje Meltal – Rado Snežič, ki ga je do prevzema s Cipra obvladoval stric Roka Snežiča.

Ciprsko podjetje M.E Nominees nosi začetnici ustanovitelja družbe M. Eliades & Partners, Mariosa Eliadesa, vplivnega odvetnika in dolgoletnega znanca sedanjega generalnega direktorja Fursa Ivana Simiča. To podjetje ima tudi sicer številne povezave s Slovenijo.

Podrobneje: Ciprska naveza nekdanjega župana Vuka